Očitno bi lahko začel kar serijo tehle blogcev “Kako izkoristiti čas, če sredi poletja nisi nekje na surfanju”, pa si kar poglejmo zadnjo dogodivščino, ki se je pripetila vašemu vedno neprisebnemu blogerju.
Se vam je že kdaj zgodilo, da postanete zelo utrujeni sredi dela (ali dneva, hehe) in ravno, ko iztegnete zmatrane noge, uležkate zmatrano glavo in razširite zmatrane roke (ne vem zakaj, a meni se zdi, kot da se mi to konstantno dogaja v mesecu avgustu in samo v mesecu avgustu, hm, kot da bi bil tu kakšen zunanji vsakokratni dejavnik (teorija zarote br.I?!, khem!?), seveda je dejstvo, da živim 20m stran od KUDa popolnoma zanemarljivo, hehehe), in ravno takrat zazvoni ta nebodigatreba telefon, na katerega se javite kot najbolj zmeden človek na svetu?!
prejmite en lep hula pozdrav…
Ravno nekaj takega se mi je zgodilo v ponedeljek, ko me neznana cifra kliče in neznani glas, zelo podoben glasu Matej Vrenka, me sprašuje ogromno prav osebnih stvari (nazadnje, ko sem bil v takemle stanju sem videl komarja z mini videokamero, ki me je spraševal iste stvari. teorija zarote br.II?!, hehe), med drugim tudi kaj počnem okoli sedme ure zvečer? Po vseh možnih izgovorih, se v pol-spanju seveda vdam in obljubim, da pridem pogledat, a še sanjalo se mi ni kam, koga, kaj šele, da bi vedel, kaj se bo delalo in kako se bo vse to sploh končalo.
Po hitrem tušu in redialu vendarle ugotovim, da je to res Matej Vrenk (je bil prejšnji klicatelj res Matej Vrenk?! teroija zrote br.III) in da me vabi na en pravi “ol`school hula hoop” sešn, na meni in vam zelo znanem kraju, to je -h Glavi. (za več o Glavi beri tukaj)
Po krajši zamudi in hitrem drvenju s kolesom priletim v parkec pod Trnovsko avenijo in vidim prizor, ki bi marsikomu zmotil korak, iztrgal pasjo vrvico ali celo prevrnil kolo (mojim zaspanim refleksom se je vsem tem dejavnostim seveda uspelo izogniti tako, kot se profesionalni boksar izogne udarcu -z lahkoto, hehe). Seveda je bil to super “tribute to 70/80`s”, ko na zelenici manjša grupica ljudi besno vrti hula hoope, med salvami smeha in besnim švicanjem, od lasišč pa vse do petišč in prstišč.
Seveda so se mi noge kar same sezule (prejšnja utrujenost refleksov je izginila kot bi mignil, kaj nam daje vlada v jogurt in žitarice -teorija zarote br.IV?), majica je padla z mene in začeli smo vrteti obroče prav tako, kot so jih ostali že prej, kot nori (ko boste videli obroč/vajo “zajček”, bo vsakomur jasno zakaj kot nori, hehe).
En, dva, tri so se začele pojavljati tudi vaje, šale in izzivi, seveda v parkcu tudi ni manjkala večno prisotna, a vsakokrat različna gospa srednjih let, ki je, ko je videla naše vrtenje obročev, takoj priskočila do nas (predstavljajte si tudi pogled moža, hehe) in začela peti tisti večno zeleni komad, “Hula hup, hula hup, kako vrtim svoj hula hup…” (angleška verzija na vrhu -op.avt). Začuda množine pasjih spremljevalcev hula hopi niso prav nič motili in vsi so stoično spremljali zanimanje in začudenje njihovih človeških kompanjonov.
po stopnicah gor, po stopnicah dol, lemingi se igrajo hula hop…
En, dva, tri se je okoli nas zbralo čuda gledalcev in vsake toliko se je našel junak ali junakinja, ki je hotel/a probati tudi sam/a, nekaj jih je iz čistega zanimanja, drugi so kar malo obujali spomine, tretji pa … ste vedeli, da je ravno hula hop tisti, ki je potisnil prvo generacijo rolk v pozabo? Tiste plastične rolke, ravne kot gorenjska smreka, a malo krajše in dosti bolj pisane? Ja, hula hop jim je dal vetra in pol. No, poleg same prostočasne dejavnosti vsak pošteni hula hoper ve, da je to tudi odlična vaja za “core” mišice in tudi za kondicijo, saj je potrebno ogromno pravilnega gibanja in dihanja, da se obroč ne vda gravitaciji, vse ob neizbežni spremljavi čist`navadnga švicanja.
Kol`ko obročev, tol`ko ur… – 11. zvečer, le kam je šel dan, hehe!??
Tudi umik sonca in počasen prihod mraka in teme nas ni pregnal stran od z zabavo nabite zelenice, krivci so bili najhujša človeška nadloga, komarji. A koj je padla obljuba, da bodo hula srečanja kar vsak dan okoli 19.ure, seveda glede na vročino in stanje sonca, kogar zanima še kaj si lahko pogleda že FB stran teh norih navdušencev, hehe. Ime “hula” tega vrtečega obroča pa ni nikakršno naključje, saj so angleški mornarji po prihodu s Sendvič otokov (Havaji -op.avt.) opazili podobnost v zibanju in vrtenju telesa pri hula plesu in hula obročkanju. Hula tajm…
Hula hup, hula hup, kako vrtim svoj hula hup…
Comment (1)
-
Author
živjo, mi smo si naredili kar sami svoje. srečno v `12 😉
Leave a reply
You must be logged in to post a comment.