Wavegarden fakti

Ali kako bi lahko spremenili Slovenijo v (skoraj)resnicno surf državico.

Pa da že v štartu pozabimo na izmislice tipa “otok pred obalnimi mesti, ki bi delal na burjine pospeške, potopimo ladjo pri savudriji in ustvarimo umetni reef” in podobne, si poglejmo kaj ponuja najnovejsi bum s področja umetnih valov. Skupina surferjev skupine Instant inžineringa iz sosednjega San Sebastiana nam je poslala tiste podatke, ki malce podrobneje opisujejo koncept Wavegardna (kdor res še ne ve!), zelo poenostavljen model surfališča in seveda vsem nadebudnim surfaškim poslovnežem najzanimivejše, tudi ceno projekta.

Pa če gremo kar lepo na začetek, in si pogledamo, kaj že vemo do sedaj:
Šteje se leto 2005. Ljubljana se počasi prebuja v megleni vsakdan, na ulici pod oknom zaropota v smetnjaku. Ura odbije 7 zjutraj in potepuške mačke so pravkar končale jutranje praznenje smetnjakov. Na drugem koncu Evrope, natančneje na zakotnem delu španske obale, redkim znana kot Baskija, dežela Keltov, gusarjev in večnih upornikov proti sistemu. Prvič se zbere uporna skupina taistih uporniških Baskov. Uporno se pogovarjajo: “Zadosti imam tega, da vsako poletje gledam horde tujcev, kako mi kradejo valove. Si, cabron! Zakaj se ne spomnimo mašine, ki bi proizvajala umetne valove in bi vsi lahko surfali tam, kjer drugače sploh ni valov, nas pa bi pustili pri miru! Eee, hijo, odlična ideja!” Tako se pogovarjajo Manu Odriozola in še nekaj surfaških mislecev v mrzel januarski dan. Rodi se Instant inženiring d.o.o in koncept “Wavegarden”. 

Tega Instantovci uradno predstavijo po dolgih 6 letih, 15.2.2011, v dneh zatem se na njih vsuje povpraševanje, ki je presegalo število božično/dedkomrazovskih pisem v prednovoletnem času. Zatem krajše obdobje tišine. Danes, 20.3.2011 pa smo dobili tisti uradni mail, ki vso zadevo predstavi v bolj konkretnejših okvirjih, in seveda z bolj konkretnimi številkami.

Zadeva izgleda tako, da lahko naenkrat 3 skupine surferjev surfajo isti val, dve začetniški na straneh in ena “za znalce” na sredinskem delu bazena, kjer bi bil val najstrmejši in primeren za izvajanje raznoraznih manevrov. 

npr tole?

No, zdaj pa tisto vprašanje, ki nas vse matra -koliko? Ja, Instantovci priporočajo bazen velikosti 250x80m in pripadajoče okoliško zemljišče, v primeru gradnje še kakšnih dodatnih objektov ala surfshop, bar, kopalnice/tuš kabine in podobno. Sam bazen je ocenjen na 2.000.000 evrov, ostale zadeve so pa čisto predmet
zahtev kupca (tisti, ki želite to imeti na vrtu, 2mio € pa je vaš). Možni so pa seveda tudi mnogo večji bazeni. Zgodila se je še manjša sprememba na samem valu -velikost vala so pojačali in zdaj se višina glasi na 1,6m uporabne višine -super! Sami obratovalni stroški se vrtijo znotraj sprejemljivih okvirjev za tak projekt, odvisno spet od situacije, a približno 200.000€ na leto, pri čemer imajo za model določenih 200 surfaških dni na leto. Zadeva razen višje porabe elektrike ne bi imela večjega vpliva na okolje, pravijo pa, da je ogljikov podplat porabljenega CO2 na sešn v uri in pol manjši, kot ga naredimo pri vožnji z avtom do pol ure oddaljenega spota. Eko!

Takole, to so tista najbolj črna dejstva na najbolj beli podlagi, ki nas ločijo od čisto pravega umetnega vala tudi na Slovenskem. Zadeva konec koncev, ko se potegne gradbena kulica niti ni tako draga in nemogoča za postavit, le da ta smotani Zoki že enkrat šenka ta šmentan koseški bajer. 

om