Surf Kemp Francija 2004

Surf Kemp Francija 2004
March 18, 2006 Grega Topolovec

Vse o dogajanju na Surf Kempu Francija 2004 in o Franciji, Baskiji in surfanju na tistem koncu sveta nasploh.

»Deskarija« 2004

Za Roka!!»Bizkaia« bi se slišalo po baskovsko. Ali pa kar »ongi etorri« (dobrodošli po baskovsko) v »Pays Basques« (baskovsko državo), evropsko prestolnico klasičnega deskanja na valovih , to je Biarritz, natančneje Anglet. Leži v neposredni bližini španije in je od naše ljube lepe Slovenije oddaljena kakih 2000 kilometrov, ki smo jih letos opravili kar z avtobusom, saj je bil letos tak naval slovencev, željnih valov, da je bilo treba poskrbeti za avtobus. S tem so nam ustregli pri avtobusnem prevozniku Weber. Vse skupaj se je pa začelo z obiskom koncerta Beach Boys- ev v Ljubljani. Kako??? Ja, prav ste slišali. Tik predno nas je peščica učiteljev odrinila na trimesečno lovljenje valov, smo noč pred odhodom pridno skrbeli za reklamo kluba in na vhodu hale tivoli dajali reklamne letake za šolo deskanja na valovih, nakar zaslišimo: »Ja, kje pa ste, iskala sem vas in vaše deske!«, nam je zavpila ena izmed organizatork. Po kratkem pogovoru z njo smo izvedeli, da je povsod iskala deske (surfe) za koncert, pa jih ni nikjer mogla dobiti. Rečeno, storjeno! Trajalo je natanko pet minut in Rok se je prikazal nasmejan z štirimi deskami pred vhodom. še par minut in sveže vstopnice so bile v žepu, in pri nas legende deskanja na valovih, Beach boysi. »How are you doin´, son?«, in že smo zapadli v debato in kar niso se mogli načuditi. Ja, oni, ne mi. In sicer zato, ko smo jim razložili, da se da celo v Sloveniji deskati na valovih. Ja, tudi to ste prav slišali. Ja, kje pa? Piranska punta, Fiesa in podobno, ko v času močnih vetrov nastanejo valovi veliki dober meter in malo čez. Eden od Beach boys- ev mi odvrne, da ima svojo spletno stran in brž ko bodo dobili slike od deskanja v Sloveniji, bodo na internetu, tako da bo počasi Ujusansa surf klub dobil na veljavi. Slovenski deskarji? Koncert in slovenska deska »Respect to you «, odvrnejo in že smo bili na koncertu in rajali in se veselili. »Surfin usa«, je odmevalo iz zvočnikov in v temu ritmu smo se naslednje jutro odpravili v Biarritz, obljubljeno deželo, oziroma nekakšen hrvaški Poreč po populaciji slovencev v kampu.

Neverjetno, toda prav res- že celo francozi so znali reči dober dan, kako si in ena izmed prodajalk v kampu je znala po slovensko reči dva evra in petdeset, prosim. Da ne omenjam, kako je celoten kamp, v katerem so bili tujci z vseh vetrov, tulili »vzem si ga na izi«, brž ko so zagledali slovenca. Ali pa tole: Ko slovenci »kradejo« valove francoskim lokalnim deskarjem in žvižgajo: »pazi, moj val!«, takrat mislim da lahko upravičeno rečemo, da deskanje na valovih počasi postaja izredno popularen šport med nami.

Deskanje ni samo šport, je tudi »hrana za dušo«, te nauči spoštovanja do narave, morja, te tudi nauči kakšno uporabno stvar ali dve o tokovih, valovih, nevarnostih in varnostih v morju. Malo organizacije, birokracije, in kavcije za neoprene in deske in se že gremo deskanje!!

Surf camp France - birokracija

Birokracija v Ujusansi

»Decor« (torej) bi rekli francozi in »on´y va sur la plage!« (gremo na plažo) in verjetno prva stvar, ki te prav prijetno preseneti, je pena, ki te zalije od glave do pet povprek in skozi sinuse, evstahijevo cev in te prečisti. Začeti deskanje na valovih je podobno kot če bi se vrgli v pralni stroj z veliko močjo in potem, ko bi prišli ven iz njega »prevrteni« in »premleti« in se ustavili in umirili, bi zagotovo rekli hočem še!

Surf camp France - penaBližnja srečanja s peno

Torej, prvi korak nas umiri in navduši in lekcije se pričnejo. Običajno se dan tako začne, da te že samo jutro na sveže pokošeni travici popolnoma navduši in začne se »pozdrav soncu« pod vodstvom učitelja deskanja Jerneja, sicer tudi izkušenega športnika.S tem naj bi si raztegnili prav vsako mišico potrebno za deskanje in obrnili vsak sklep.

Surf camp France - jutra

Prekrasna jutra

 Včasih se pa le zgodi, da nam razmere ne dovoljujejo, da bi bilo vse tako enostavno in preprosto ni priporočljivo iti v vodo, če imaš vsaj kaj pameti. Na spodnji sliki lahko vidite kaj se zgodi, če pridejo septembrski hladni valovi do obale in jo zadenejo s tako močjo, da se ti tresejo spodnjice oziroma neoprenska obleka, če si slučajno takrat v vodi.

Surf camp France - big wave

Surf camp France - La Barre

Surf camp France

Surf camp France - Ales fotografAleš z drzne razdalje fotografira dogajanje v vodi in okoli nje

No pa da vas malo pomirim.Na zgornjih slikah so namreč največji valovi, ki so prišli v septembru. Valovanje, ki je zadelo biskajski zaliv, je doseglo velikost treh metrov, kar pomeni val na obali približno tri metre in pol, kakšen »pobegel val« malo čez. Sicer pa so bili letos večinoma bolj okolju in predvsem uporabniku prijazni valovi. Čeprav sem imel sam občutek, da se je narava malo maščevala za človeško početje in onesnaževanje okolja, saj po vseh vremenskih kartah, ki sem jih videl, še nisem videl tako nizkotlačnih sistemov (ciklonov) in dežja, ki se je unašal nad Veliko Britanijo.Le- ti nizkotlačni sistemi so nam zagotavljali kvalitetne valove in s tem tudi malenkost več muhastega vremena.

Surf camp France - plaza

Surf camp France - prijazni valoviUporabniku deske prijazne razmere

Ko že ravno govorimo o »uporabniku deske prijaznih razmerah«, bi vam rad malo pobliže predstavil tipičen »deskarski dan«, ki se začne z vstajanjem z petelini okoli sedmih zjutraj. Zakaj pa ravno tako zgodaj? Ravno razmere za deskanje nam narekujejo takšno zgodnjo uro – prvič zato, ker zgodaj zjutraj ni vetra, ki bi nam lomil valove in drugič ker ni »lokalcev« (lokalnih deskarjev) v vodi. »Lokalci« so v večini primerov zmeda za učenje deskanja, saj dostikrat vsepovprek tulijo in »lajajo« na tistega, ki hoče iti na val, a mu to ne uspe ravno zaradi te lokalne zmede. Med brati deskarji obstaja nenapisano pravilo, ki se ga držijo vsi PRAVI deskarji. Nikoli ampak zares nikoli ne »kradi valov« na ta način, da val zajahaš pred nekom, ki je bliže točki, kjer se bo val zlomil. Poenostavljeno – tisti, ki je bliže točki lomljenja, oziroma beli peni vala, njegov je val. Deskar na valu ima tudi vso pravico te poslati dol z vala na lep ali pa na grd način, vse odvisno od njega in včasih pride tudi do fizičnih obračunov med deskarji. Kakšna buška, popraskan avto, zlomljena deska ali pa kar »bejzbolka!« No, ravno zaradi tega je priporočljivo iti zgodaj v vodo.

Surf camp France - jutra
Prelepo jutro in sveže »zorane plaže«

Da bi pa preprečili morebitne nezgode, razne »žugajoče bejzbolke« jeznoritih lokalnih deskarjev, je potrebno vsaki skupini naših tečajnikov razložiti pravila o obnašanju v vodi, ravnanju z desko, razložiti besedo ali dve o ribah, ki »grizejo« v vodi, in tako naletimo na prav pogosto zastavljeno vprašanje: »A morski psi so«? Ja, seveda so, ampak dejstvo je da morski psi ne zahajajo prav pogosto blizu obale.Močni tokovi, valovi jih odvrnejo.Ni pa ta trditev vedno stoodstotna, zatorej vsi ki boste ali že deskate, naredite sebi uslugo in vzamite s seboj prijatelja v vodo, tako da se nevarnost da te »pomalica« morski pes, vsaj prepolovi. Pa prijatelj naj ne bo preveč bližnji, pa bo. Skratka, naši sestanki med deskarji in tečajniki so se izkazali za zelo uspešne, saj smo s tem zmanjšali možnost poškodb desk in nevednega ravnanja v stilu češke risanke »A je to!«. Čeprav pa se kaj hitro zgodi, da tisti ta »neposlušni« pridejo nazaj v kamp z desko, nalomljeno kot trske za v kamin, rekoč: »pa tak lep val sem ujel«! Ja, je kar vedno treba razložiti situacijo v vodi in izkazati spoštovanje do skal v vodi, ki niso tam kar tako, ampak z namenom, da urejajo tokove, ter izboljšujejo razmere za deskanje. Eno izmed pravil v vodi je pojdi vedno s tokom, nikoli proti in vedno iti v vodo miren. Ko smo že govorili o skalah; le- te te ravno naučijo premikanja s tokom, saj kar hitro izkusiš tok, ki te vleče proti njim, če se ne držiš pravila. Kar nekaj brihtnežev je bilo letos, med njimi sem bil tudi sam. (večkrat!)

Nič kaj prijetni občutki niso, ko te narava, ki je nekaj tisočkrat močnejša od tebe, te vleče proti skalam in vse kar lahko takrat narediš je da opazuješ situacijo in čim hitreje s tokom »pobegneš« pred »novolomečim se valom« na glavo. Takšno situacijo sem imel sam na začetku septembra, ko so se razmere za deskanje malo »poostrile«. Par pogumnih zamahov, in modrovanje v stilu »ni problema« sta me zopet pripeljale v nevarno bližino skal. Ker se mi je to že kar nekajkrat pripetilo, sem se vsaj vedel spomniti tisti rek po toči zvoniti je prepozno in izpustil sem desko in se potopil pod val. To sem ponovil nekajkrat in zgodilo se mi je to, da sem zatipal skale pod nogami! Nič kaj prijeten občutek, ko te zraven še vleče t.i. »backwash«, oziroma po slovensko vse tisto kar ostane po valu, ko le- ta začne vleči v nasprotno smer, se pravi proti odprtemu morju. To izgleda lahko kot ribežen in parmezan, če si ravno takrat nekje na skalah. K sreči so me močni tokovi potisnili vstran od skal in zopet mi je v glavi odmeval stavek- ne rini v vodo kot »brezglavo tele«, če ti morje ne pusti.

Surf camp France - sola surfanja

Surf camp France - surf

Surf camp France - vecer

Surf camp France - ucitelji se zabavajo

Surf camp France - prvi koraki

Kako izgleda začeti deskanje

Smešna situacija na podoben način je bila kakšen dan poprej, ko sem namesto deske pograbil plavuti, neopren, ter fotoaparat z vodnim ohišjem, zatrdno odločen da naredim par »ekstrakvalitetnih« fotografij od blizu, saj je bilo kar nekaj slovenskih deskarjev v vodi. Torej, pogumno si oblačim neopren na plaži in ljudje so me tako nejeverno gledali, češ kaj se ta norec gre, saj so bili kar močni tokovi, ampak jaz si lepo lahkomiselno nisem preveč belil glave s tovrstnimi zadevami in lepo odracam v vodo s tistimi plavutkami ter vodnim fotoaparatom okoli vratu. Po par minutah vztrajnega brcanja se mi primeri naslednje. Pena, ki nastane od vala me zadane z močjo reke Save na brzicah in me dodobra preseneti. Trakec, s katerim je vodni fotoaparat povezan okoli vratu, me je kar dobro pritegnil okoli vratu, vmes sem skoraj izgubil plavuti in fotoaparat za »dvesto jurjev« bi kaj kmalu šel po zlu. Uuuffff, moj globok vzdih in hitro kot vidra sem odracal na obalo in se sam sebi režal in svoji neumnosti. Oh, ko bi se le kdaj kaj naučil… Pa vendarle, slovenci smo tako dobili najboljšo slovensko deskarsko vodno »fotko«, ko je Boštjan prijel fotoaparat v roke, na kateri naš učitelj deskanja Igor razkazuje svoje znanje. Kaj pravite?

Surf camp France - surf start
Alja in Kostja v štartu

Kot sem zgoraj že omenil, kaj se dogaja v vodi, ko preveč ljudi deska, vam lahko predstavim situacijo kaj se zgodi v vodi, ko preveč slovencev deska v vodi. Znano je, da slovenci pač nismo deskarski narod in tako se kaj hitro primeri kakšna nezgoda in situacija, ko npr. kakšnemu »uide« deska in takšna »zablodela« deska lahko predstavlja kar precejšne težave v vodi.Na zadnjem delu deske je vedno in obvezno pripeta vrvica (leash), s katero je deskar pripet na nogo in ko se zaradi dotrajanosti ali katerega drugega razloga strga, takrat čuvaj glavo!!! Pa ne svojo, ampak od tistega proti kateremu deska brzi. Ja, tudi takšnih situacij je bilo kar nekaj. In znova sem imel zopet jaz prste vmes. Ravno dan poprej sem svojim tečajnikom vneto razlagal- varnost, varnost, in še enkrat varnost, in glej ga zlomka; rečeno – »zalomljeno«. Po tečaju v vodi, ko nas je bilo bratov in sester slovencev kar nekaj v vodi, in sicer toliko da smo vsi v en glas vpili in vriskali nek piratski krik, da so se nas vsi francoski lokalni deskarji izogibali, smo se namenili tudi učitelji v vodo in jaz z svojo legendarno desko imenovano »foter« saj je najdaljša »slovenska« deska in predstavlja precejšnjo (ne)varnost za ostale v vodi. Kako to izgleda iz(pred) prve roke (noge)? Ko tam lahkotno švigam in brzim z njo po valu, je prav smešen občutek ko vidiš ostale deskarje, ki tunkajo »svoje glave« in sebe čimgloblje pod vodo, da bi preprečili morebitno nezgodo, zavoji so hitri, a včasih se prav ne da preprečiti nezgode. Skratka, kot v kakšni risanki »tunkajoče« se glave izgledajo zanimivo, ko si na deski in deskaš, problem nastane le, ko se ena od teh glav noče potunkati in jo vidiš meter pred seboj. Takrat ali hiter zavoj, ali pa…. »Barbara, je vse v redu?«, sem hitel na obalo in si ogledoval barbarino škripajočo čeljust, saj je moj »foter zapikiral« direktno v Barbarino čeljust. Pa toliko je bilo govora o varnosti in vedno ko druge učiš napake, jo sam tudi največkrat narediš. A malo leda, kavica, debata in Barbara je bila zopet srečna, njena čeljust pa menda tudi.

Surf camp France - guzva v vodi

Surf camp France - plaza in valovi

Surf camp France - pobegla deska

Takole izgleda »nabasan dan«

Po takšnih napornih deskarijah je obvezno tankanje goriva. Kakšnega goriva? Ja – raznorazno od človeka do človeka se potrebe razlikujejo, ampak mislim da smo se vsi strinjali v bananah, »nutelah«, špagetih in na spodnji sliki si lahko ogledate še večerno »tankanje goriva«.Tako je padla tudi ideja o »sangria partijih«, na katerem ni samo namen se nahraniti in se poveseliti, temveč tudi zbližati. Tako se po takšnih jutrih s prekomernim hranjenjem in »dotankavanjem« sangrije kaj hitro zgodi, da pred sosedovim šotorom vidiš kakšen par »šlap« več in se tako že navsezgodaj vprašaš: »Pa ja ne te dva!« Skratke takšno veseljačenje pozno v noč je tudi del deskarskega življenja in ga ne kaže izpustiti. Težava je le v temu, ko je dan po tem napovedan odličen dan za deskanje, a ga je treba na žalost izpustiti, saj nam »maček« in nezmožnost držanja ravnotežja onemogočata vsakršno kvalitetnejše deskanje. Preverjeno- na lastne oči sem videl »trde« ljudi v vodi in povem vam, kake tri sekunde na deski, ostalo v vodi. Seveda dokler ti slana voda ne pride v želodec in potem je konec vsakršnega deskarjenja, saj te kar hitro prisili na bruhanje. Na sploh hrana in deskanje nista za skupaj, saj deskar večino časa preždi na deski ob t.i. »pedlanju« (veslanju), praktično leži na prsnici in želodcu, tako da je kar priporočljivo imeti zadnji obrok kakšne štiri urice prej.

Surf camp France - gorivo za surfanje

Surf camp France - hrana

Tankanje goriva na razne načine

Da pa ne bi kdo slučajno mislil, da se tukaj stvar konča! Kje pa, po dobri jedači se prileže še kakšna zabava, teh pa v Angletu ne manjka! Vsako leto poteka okoli 10 avgusta t.i. »Fete de Bayonne«, kamor se nabaše, spakira in stlači vse mlado zabave željno iz vse evrope. To pa izgleda približno tako kot če bi tisti mesec prišli vsi romi z vsega sveta na točno en kraj in vsepovsod leži vse. Dobesedno! šotor pri šotoru, parkirišča polna do kraja, ljudje spijo v tropih na plaži, na zelenici, na golf igrišču in ko greš zjutraj deskat, se nemalokrat zgodi, da ljudje kar nočejo in nočejo iti spat in blodijo tam po plaži vse do sončnega vzhoda. Mesto Bayonne takrat izgleda kot kakšno veliko zavetišče za azilante in vsi so oblečeni takrat v tradicionalno baskovsko odpravo, to je belo obleko in rdečo rutko okoli vratu, kdo pa si povezne čez še rdečo čepico v baskovskem stilu.

Surf camp France - ognjemet na Fete de Bayonne

Surf camp France - koncert

Zabava do jutra!

Celo mesto raja v belem in rdečem in se veseli in kriči tako da bi lahko to označil kot »megašunder« in na koncu zjutraj bele obleke niso več bele, ampak rdeče od popite (ali pobruhane sangrije) in zelene od trave, na kateri ljudje po večini spijo, ali pa sploh ne spijo. Spodnji del snežno belih hlač pa je ponavadi rumen (moja osebna opažanja). Zjutraj ko se prebudiš in hočeš na stranišče, boš lahko prav prisrčno rekel bonjour (dobro jutro) bruhajočemu sosedu. Pravzaprav avgusta tam ob kakršni koli uri. Mogoče še kakšna beseda ali dve o baskih. Konec koncev smo v Baskiji, deželi, kjer ETA (»Euskadi Terrorist Agency«) terorizira in baski si želijo neodvisno državo. Vsi tisti, ki so spregovorili na glas, so jih zaprli in na lastne oči sem videl na tisoče fotografij, izobešenih na javni vpogled po španskih ulicah (na francoskih ni tega toliko), ter povsod napisi ETA gor in eta dol. Zanimiva tale baskija, njihov jezik pa prav tako, sliši se kot bi poslušal mešanico praslovanske španščine pomešane z nekaj francoskimi besedami in če si nadeneš kakšen star grgrajoč glas iz nosa dobiš baskovščino. Na francoski obali tudi vidiš vile, krasne bajtice opremljene z baskovskimi imeni in tipičnim baskovskim fontom pisave. Ko sem tako kolesaril okrog z fotoaparatom, se mi je oko ustavilo na specialnem stranišču, opremljenem z alarmom in… baskovskem jezikom. Baski kot narod so zanimivi, saj jih ni veliko, ampak imajo nekaj tipičnih stvari, kot so naprimer igra z žogo, podobna »baseballu«, imenuje se pelote basque, le da se žogico namesto odbija, lovi.Sicer pa ne vem kako natanko poteka, saj si je še nisem utegnil ogledati. Imajo tudi svojo zastavo in če basku rečeš »kaixo« (»kajšo« – živjo, kako gre), bo prav verjetno zadovoljen, saj ni veliko ljudi ki obvladajo baskovsčino.

Surf camp France - Basque
Tipično baskovsko

Pri zgornjih posnetih fotografijah so me zalotili in mi prepovedali uporabo fotoaparata in tudi ob moji vneti razlagi v stilu – »Je faire un reportage du pays basque« (delam reportažo o baskiji) sem naletel na gluha ušesa in »alle, alle« (pojdimo!). Vsaj nekaj sem pa le odnesel. Na slikah lahko tudi vidite baskovsko zastavo. Da pa niso tele naši baski od muh, priredijo tudi vsakoletno tradicionalno tekmovanje v deskanju, ki poteka v Hossegorju, Saint jean de luzu in Capbreton- u, krajih severno in južno od Biarritza. Kraj ni vedno čisto točno določen, saj pri deskanju poteka tekmovanje tam, kjer so najboljše razmere za deskanje, zato imajo tudi čakalne dobe na valove. In ko pride valovanje (»swell«), se zberejo tam »profesionalci in paparazzi«, zadevo si lahko ogledate na televiziji in tam gre pa zares. »Luknje oz. tube padajo« kot za stavo, deske se lomijo, včasih tudi vratovi in prvaki odidejo ven iz vode kot zmagovalci. In to kakšni- nagrade so kar mamljivih razsežnosti- npr.za največji odpeljan val kdajkoli (22 m) je bila nagrada okoli 1.000.000. $ (ni čisto točen podatek). Na takšnih tekmovanjih tudi ponavadi vidiš piš »vetra iz luknje«, ki mrši deskarju lase. Padci so zelo nezaželjeni, saj te val trešči direktno ob tla in te kar lepo »zacentrifugira«.

Surf camp France - Surf tekme

Surf camp France - Surf tekma v HossegorjuDeskarska tekmovanja

Nočno življenje deskarjev je tudi karseda razvito. Nasploh v kampu, v katerem smo nastanjeni (camping fontaine laborde).Vanj pridejo vsi mladi željni deskanja iz evrope, kakšen avstralec, novozelandec se najde, mogoče kakšen američan, kanadčan.Skratka, dolgčasa tam ne poznamo. Poleg raznoraznih »sangrija partijev« oziroma »roštiljade« se dogaja še marsikaj. Popivanje »do konca« in glasni italijani brcajoči v kline od tvojega šotora sploh niso nikakršna izjema. Kakšni čepki za ušesa, ter uspavalne tablete znajo biti kar koristne, če pa vam ni do tega, pa naredite v stilu »when you are in Rome, do as romans do!« (brcajte »naliti« v kline sosedovega šotora tudi vi) In če vam uspe zaspati tudi po tem ko sta zaljubljena soseda odplesala »divji tango« v šotoru sopihajoč in stokajoč do jutra (šotori nimajo kaj prida sten), se prebudite v prekrasno jutro, dišeče po valovih… Da pa v kraju Anglet zraven Biarritza ne poznajo samo deskanja, skrbi visoko razvita francoska kultura tudi za druge vrste zabav, predvsem športov. Že sama urejenost okolice te zna zelo pozitivno presenetiti, da ne govorimo kaj se zgodi, ko se odpraviš na jogging v bližnji gozd. Že na vhodu vanj te opozorijo na območje športa, na vsakem drevesu visi tabla z vajami za telo, po tleh pa so prebrisano namestili mivko z obale, tako da skrbijo za kolenske sklepe tistih, ki tam radi tečejo. V neposredni bližini se nahaja tudi adrenalinski park, v katerem se na drevesih nahajajo raznorazne mreže, vrvi in hišice in ljudje se v te mreže mečejo z največjim veseljem. Okolica je urejena tudi za jahanje s konjem, pa tudi golfisti pridejo tam na svoj račun. Zelena travica, katero zalivajo redno vsak dan, je tako prijetna za dremanje, da sem se na večere, ko je bilo preveč nemira v kampu, odpravil na počitek na mehkobi golf igrišča. Edina tegoba je ta, da te zna na vsake toliko namočiti časovno regulirana »prha« za travo, ki je zmešana z gnojilom za travo. Neke noči, ko sem tako prijetno zaspal ob čričkih, me je sredi noči presenetila ta »šmentana gnojna prha«. To izgleda približno tako kot če bi ti nekdo nenadoma rekel »hej!« in ti v istem momentu izlil celo vedro vode na glavo (gnojne). Brr! Ko že govorimo o sveži travici, se na njej kar same od sebe ponujajo še druge športne aktivnosti poleg seveda »strečinga« in nogometa kot so »kajting«.Ko zadenejo obalo malo močnejši vetrovi, pridejo na svoj račun tudi ljubitelji vetra in jih lahko občudujemo z raznoraznimi »kajti« (padali). Začetniki »kajtanja« predno gredo v vodo, obvezno potrenirajo na suhem oziroma na plaži, da jih v vodi ne »trešči« kam ob skale. Za »kajting« je pa kar obvezen »sideshore« (stranski) veter, podobno kot pri deskanju na jadra. Tega pa v Biarritzu ni prav veliko, razen v času menjanja sezone, se pravi oktobra, novembra in mogoče spomladi. Da ne govorimo o odbojki na mivki! Izredno popularna med športnimi francozi, kjer ga skoraj ni junaka, ki ne bi igral tega športa. Letos je tudi odločitev med slovenci padla za turnir v odbojki in tako se nas je kakih 25 usulo na plažo in smo se noro zabavali. Po takšnih vročih dnevih seveda paše zraven kot »ata na mamo« še deska. Ni ga lepšega občutka kot zagnati se pregret v osvežujočo vodo samo v kopalkah in desko, ter vriskati kot kakšen pobalin v vodi. Edina stvar ki jo opaziš šele potem zvečer po deskanju da imaš ožuljene bradavičke. Zakaj? Ja, na desko deskarji mažemo vosek, da preprečimo morebitne zdrse in padce na genitalije, saj znajo biti zelo zelo boleči in tako moramo pač vzeti v zakup rdeče ožarjene srbeče bradavičke. Vse se poplača ko ujameš par takšnih valov!

Surf camp France - valovi

Surf camp France - Kaj se dogajaTo je »lajf!«

In še zakulisje deskanja? Nekdo bi rekel, deskarji ste sami »zadetki«! Resnica je takšna da pač malo smodečih substanc sodi zraven, sicer ne vem zakaj, a mislim da v letih potovanj nisem srečal deskarja, ki ga ne bi zamikale »zelene skušnjave«. Da pa nam ne gre samo to po glavi, si vsak sam najde svojo zabavo, po moje bo najboljše če presodite sami po fotografijah!

Surf camp France - kolesa z prevoz naokoli

Surf camp France - kitarca

Obdeskarske dejavnosti

Če pa se po teh raznoraznih obdeskarskih aktivnostih spravimo na sprehod ogledovat okolico, se kaj hitro lahko zgodi, da nam sapo vzame. Od prelepih plaž, do mehke sveže pokošene travice, zraven je še luka v Bayonnu, ki ponuja krasen nočni pogled na njo, če pa si sposodimo kolo in se odpravimo malo bolj v notranjost, pa lahko vidimo tudi prekrasno urejenost okolice z ribniki, gozdički in hiškami (bolje rečeno vilami) kot iz kakšnih sanj. Če pa vse to izvzamemo in smo slepi za vse to, pa nikakor ne moremo spregledati prelepih sončnih zahodov in vzhodov, ki ti napolnijo srce z veseljem in rišejo po nebu prekrasne barve, zlivajoče se v prekrasne odtenke.

Surf camp France - Biarritz

Surf camp France - Bazen pa to...

Surf camp France - pozno popoldansko surfanje

Surf camp France - Soncni zahodi in oblakiLepote

In kdo so bili letos tisti, ki so naredili zabavo? Vsak po malo, a tu si lahko ogledate bodočo slovensko elito deskarjev, naši tečajniki, ki so se kar hitro odločili- jaz se pa še vrnem! V povprečju pride na naše tečaje kar 60 odstotkov ženske populacije, ki se zanimajo za deska(r)nje in tako se vsako leto kot tudi letos naredi nova elita oziroma nova generacija deskarjev, ki se kar po hitrem postopku odločijo, da bo to postal njihov življenjski stil. Če pa ste tudi vi eden izmed podobno mislečih, oziroma si vsaj želite poskusiti, pa kar hitro na internetno stran in kar brž si oglejte vse o deskanju na valovih Francije, Maroka, Kanarskih otokov, španije, Portugalske, Italije, celo Hrvaške in celo naše ljube piranske punte. Pa še kaj bi se našlo.

Si upate?

To leto nas je zopet kot vsako drugo obdarilo ne le z valovi, ampak tudi z bogatimi izkušnjami. Saj pravim, kar nam »lajf« vzame, nam po drugi strani tudi da. »Lajf« nam je vzel Roka, enega izmed prvih slovenskih deskarjev, enega izmed ustanoviteljev Ujusansa surf kluba, drznega pilota, učitelja smučanja in deskanja, »krivca« za prepoznavnost našega kluba po Sloveniji, ki si je »drznil« odpeljati največji val v vsej slovenski deskarski zgodovini.

Za Roka.

Zapomni si.

Vedno, ko bomo učili ljudi deskanja, boš učil z nami.

Vedno, ko bomo v vodi, boš z nami.

Legende živijo.»En fin de la journee…« – »merci pour la assistance!«

Grega Topolovec

Comments (0)

Leave a reply