Dogajanje v Ljubljani, s SUPam po Ljubljanici

Stara srednjeveška besedila pišejo o navezanosti Trnovčanov na čolnarjenje po Ljubljanici. Že l.1738 piše ljubljanski župan Anton pl. Janežič, da se zaradi vse bolj razvijajočega Trnovega in porasta prebivalcev mora razširiti tudi trnovska cerkev in dodaja :”Čolnarstvo, ta poglavitna dejavnost Trnovčanov, je v teh letih močno napredovalo.” 

V Valvazorjevem času, podobnost s SUPi je očitna

Šlo je celo tako daleč, da so bili čolnarji zelo privilegiran meščanski razred, ljubljanskih čolnarjev gosposka niso bili niti mestni očetje, niti vicedom, ampak poseben cesarski uradnik, vodni mitičar (der Wasser-Mautner), ki je imel svoj sedež v Ljubljani. Pred svoj sodni stol ljubljanskih čolnarjev ni smel klicati nihče od že naštetih, niti deželni glavar, razen če je šlo za večji zločin, “um keinerlei Sachen, ausgenommen die das Malefiz beruhen“. Hja, privilegirana družba so bili tile srednjeveški SUParji. 

splavitev SUPa, manj pljuskanja kot si človek misli

Tako da smo se nekega lepega petkovega popoldneva zbrali v čolnarsko/SUParskem centru Ljubljane in si zastavili misijo oživljanja SUPanja po Ljubljanici, in preizkušnje BiCovega SUPa 11,6 (glede testa pa -z eno besedo, zadeva drži, hehe!). Zasedba je bila seveda eminentna, ponosen lastnik in navdušen SUPar Šugar, Lana, prva surf dama Ljubljane in največja poznavalka sladoleda daleč naokoli, siva eminenca Mačkonar (mački niso ravno ljubitelji vode, a tale je očitna izjema) in seveda vaš vedno nepristranski opazovalec, opisovalec in navdušen divjevodaš.

Če Mačk ne plava, vesla… (slika 3)

Ker nam je bila večini tale SUP zadeva čisto nova, smo sprva še imeli mehkejše tačke (glej sliko 3), a vsa ta leta surfanja so nam hitro zbudila zaspane surf reflekse in kmalu se je pedlalo, da so še rečne ladjice na stran zavijale, da jim ne bi z veslom propelerjev lomili ali kar cele barke povozili (analogija s pevsko-recitalnim nastopom sr.frizerske šole je seveda popolno naključje). Kmalu je seveda padla tudi ideja o SUPpanju vejka tehle malih rečnih ladjic, a to seveda še čaka na naslednjo rundo. 

Šugar, prvi SUPpar Ujusanse…. (hehe!)

 Smeh, sladoled in SUP so očitno v isti kategoriji… Lana prvič na SUPu, a kot že stari morski mač… eeem, pes… hm, Hrvati to najbolje zaobjamejo kar z besedo “huda riba”, za lepe slovenske ideje pa kar pokomentirajte spodaj…    

“Sam da si veslo naštimam, poj bom pa koj znoru!”, vaš najljubši rečni gusar, strah in trepet vseh ljubljanskih ladjic (Žolni I&II že vesta o čem govorim, hehehe).

SUP`s UP (mačk bo pa padu, ja! hehe)

om