Izgubljena umetnost čepenja na surfu

Čepenje na surfu, v tujščini “kneeboarding” je ena malce bolj obskurnih surfaških panog. Bolj intenzivno se je pojavljala v, psilocibinskih in še kaj, sedemdesetih letih preteklega stoletja prejšnjega tisočletja (1970+).

Vodilni filmar ali videograf, kot se danes kateri radi poimenujejo snemalci in režiserji sodobnih surferskih posnetkov, George Greenough, je poleg izumljanja vseh mogočih vodnih snemalnih pripravščin surfal tudi valove na doma narejenih “kneeboardih”, verjetno prvi na svetu s tako dodelano tehnologijo, manufakturo in samo obliko “kneeboardov”, kjer je bil največji inovator pri razvoju kneeboard smernika. S tem pa je, pomemben poudarek tudi za nas surferje, mnogo prispeval k oblikovanju in razvoju sodobnejših oblik smernika. Atributi kot so npr. dolžina, zakrivljenost, širina baze, danes tako specifični in specializirani so prišli iz raziskovanj tega prostodušnega inovatorja in snemalca.

S čisto svojsko tehniko vstajanja, s čisto svojo obliko desk za čepenje je bil prav gotovo vodilni tudi pri svojstvenem plemenu “boogieboarderjev”, ki so vkomponirali počep na svoje penaste platforme, z izjemo kakšnih norih poskusnih pilotov Francije, pa se kolenčaksto surfanje v svetu ni tako zelo prijelo. A je še zmeraj zanimivo za pogledat. Nova, drugačna dimenzija izkoriščanja “the sourcea”, ali tiste prvobitne “večne” in, če jo probamo umestiti tudi barvno, “modro-zelene” energije, ki se izraža v obliki loma valov na morskih in oceanskih obalah.

Marsikdo se vpraša, kakšna je razlika med “knee” in “boogie” tehnikama surfanja. Prva razlika je prav gotovo v načinu izdelave deske, saj eni uporabljajo peno, druga v osnovnem položaju “surferja”, tretja v izbiri pogonskih pripomočkov, … A vse si lahko pogledamo na zgornjem posnteku, ki je nastal že nekaj več desetletij kasneje, posnetek je natančneje iz leta 2011, v katerem lahko vidimo štiridesetletni preskok v tej športni panogi, ki nam ga predstavi avstralski Greg Geddes.

Očitno ta umetnost ni izgubljena, saj se najdejo inovatorji, izumitelji in še kdo, ki spada v kategorijo i-, pa ni pri tem sadno opredeljen (i-pple, hmm?!), a takih mojstrov gibanja v naši neposredni bližini ne bomo videli. Kogar ta rekreacija zanima, mu vsekakor predlagamo JZ obalo Francije, kjer se ob boljšem swellu na plažah hitro najde vse mogoče eksperimentalne rakete. Če pa si želite ogledati kaj posnetega in predvsem hitreje dosegljivega (kot npr. JZ Francije), pa vam predlagamo že kar star film z naslovom “Chrystal Voyager” in lahko raziskujete od tam naprej. Nas pa gotovo zanima, če “kneeboarderji” odgovorijo na vprašanje, kako je visok val tudi -“kneehigh”!?

om