Tahiti, 12. dan tekme

Samo en hiter pregled dogajanja do zdaj. Ze sam zacetek, 12 dni nazaj, je bil fenomenalen. Vlekel se je kar sedem dni, preden so imeli prvi tekmovalni dan, kar je gotovo povzrocilo veliko sivih las in prezgodnjega porasta holesterola organizatorjem, sodnikom in tekomovalcem (razen Kellyju (ker nima več las)).

Po tem krajšem zatišju pred viharjem se je žal, rodila miš. Sprememba datuma tekme se je zgodila ravno zato, da bodo tekmovalci lahko pricakovali in tudi dobili odličen swell, a letos žal ni bilo tako. Namesto pričakovanih 10-12 čeveljskih bomb, so se vse dozdajšnje vročice odvijale na 2-3 čeveljskih valovih, tahiti size, se razume, a razen občasnih bomb je bila smer valov velikokrat preveč južna, da bi koralni greben poizvajal točno takšne tubice, kot so si jih želeli tekomvalci (in sodniki ter organizatorji).

Na sreco je organizatorjem uspelo do zdaj odpeljati že kar tri runde, tako da se je videlo (hm, kdor je že res vztrajal do zgodnjih jutranjih ur, zeeeeh!) izpad 11 nesrečnikov, ki so za letos zapustili `CT in se pojavili med nosilci prvih mest `QS tekmovanj, veliki shake-down piramide vodilnih na sanjskem touru, saj je drugouvrščeni Taj-ine izpadel, še predno je lahko rekel:” Čopu nima swella niti za burek!”, mladi čarovnik zračnih manevrov in zmagovalec J-Baya Jordy Smith je tudi doživel lokalno razsvetljenje po imenu Manoa Drollet. Domačni Manoa ga je namreč z lahkoto namazal na kruh (reef ;))) ) in si ga ponudil za zajtrk, še prej mu je pa pokazal, da je mojster kirurškega reefa od 2-30 čevljev. Popsie Kelly je preživel do četrte runde, čeprav je tudi imel bližnje srečanje s še enim lokalcem Heiarii Williamsom, ki bi mu pozvročil veliko sivih las, če bi jih ata Kelly še imel. Vendarle je Kelly zmagal z minimalno razliko 0,09 točke nad mladim domačinom. Presenetljivo pa se je izkazal brat Gudauskas, no eden izmed bratov Gudauskas (spet te Paki, Žaki, Maki, hehe), tokrat Pat G., ki je tik pred koncem svojega heata tretje runde napravil na reef-shorebreaku rodeo flip reverse in … zmagal (heat!!!).

Dobre vožnje so prav gotovo imeli Dane Reynolds, ki je dosegel kar 18,00 točk v tretji rundi, ko je porajdal valove z neverjetnim občutkom in med drugim izvajal poslastice, kot so, tubica v cutback/reentry po lipu, veliko pumpanja in še za konec soliden air.
Evropejec Tiago Pires je tudi z drznimi tubami nadvladal tiste pol ure heata zoper “Dinga” Morrisona, prav tako so trgali Freddie P., rookie Owen Wright, Jeremy Flores, ki je očitno našel notranji mir in divji zagon za nadaljevanje tekmovanj, saj je letos najnižje uvrščen v vseh letih tekmovanj na `CTju, a v preboju, in Adam Melling, ne najbolj znan tekmovalec, a je vendarle v tretji rundi zbral kar 17, 83 točke in je trenutno uverščen kot rider z najbolje ocenjeno vožnjo posameznega vala. Kaj? Top val v tretji rundi, ocenjen z 9,8 točke, precej topshit, hehe, saj čiste 10ke še ni bilo. Upamo pa, da se bo to zgodilo v finalu.

Aha, ko smo ravno pri finalu, do finala je pa še daleč, saj morajo danes, zadnji dan odpeljati kar 15 vročic, se pravi celo četrto rundo, osmino, četrt… in na koncu tudi veliki finale. Začetek prenosa bo že ob 6am (po tahitijskem času), z verjetnim začetkom tekme ob 18:30 (naš čas). Vmesna dva dni so pa Tahiti zalivali pljuski dežja, gore oblakov in nič valov. Ne najboljše za najhujšo tubo Južnega Pacifika… Kdor si bo pogledal še finale, ima tule živi link, tule so vročice na zahtevo, en ici bici rodeo flip (prvi odpeljan na tekmi Dream toura, čisto tako, ob topli gredi) ter še en silent claim. Ta claimer bo tudi prvi na vrsti v današnji četrti rundi, le upajmo, da jim bo uspelo odpeljati vse vročice pred padcem teme (in dvigom našiega jutra, spet ena noč brez spanja, pha!).
AI? Je še v igri, četrta runda ga že čaka… 😉

om