Salama in mleko!

Morokko, Banana Vilage, januar/februar 2008

Nekaj norih dni je za nami. Norih v dobesednem pomenu. Ker je trenutno obdobje brez swella, smo se zapeljali v 90 km oddaljeno vasico Immesuane, kjer so elektriko dobili pred nekaj vec kot dvema letoma. Zakaj tja? Ker je tam spot, ki deluje ne glede na swell, veter, luno, morske deklice in ostale dejavnike, ki vplivajo na velikost in kvaliteto valov. Po super tecaju, namrec, ujela sem prvo penco :), smo si privoscili odlicen ribji tagin (marosko specialiteto, pripravljeno v lonceni posodi). Namesto sladice sem si narocila Coca colo in dobila Pepsi. Kot bivsi "pristasici" te najbolj razpecatene ameriske idnustrije se je "zmota/zamenjava" zdela naravnost nespremenljiva in ze takoj sem imela obcutek, da tukaj nekaj ne bo vredu. Posledica vsega je moja driska, ki mi je malce scistila prebavni trakt. Nic dramaticnega, razen dejstvo, da smo v hisi za kratek cas bili brez vode….   Na poti domov smo se ustavili na pesceni sipini, ki je tik nad morjem in spominja na mogocno Saharo, le da je ta pescena oaza veliko manjsa od tiste, ki jih poznamo npr. iz scen v Star Warsu ali podobnih filmih. Ker se se do takrat nisem vozila po valu, sem predlagala, da bi kar z navadno dilo probali zajahati pesek in ideja je dejansko padla na plodna tla. Obcutek je bil res enkraten! Dodaten adrenalin je vzbujalo dejstvo, da je ob vznozju sipine globoko in ozko brezno, neke vrste mini kanjoncek, ki vodi do morja.. (slike sledijo kmalu)

Dogajanje v hisi je precej pestro. Zmeraj se kaj dogaja; novi obrazi, hrana, smeh….skratka nikoli ni dolgcas. Vse pa je prezeto s pozitivno energijo in napaljenjostjo na surfanje. Najbolj pester dan se mi zdi sreda, saj je to dan, ko je v nasi vasici "suk". Suk je trznica, neke vrste mariborski bolsjak, le da je tukaj neznatno vec sadja in zelenjave. To je tudi prostor, kjer so cene bolj kot ne fiksne in se za postavljeno ceno ne pogajamo/barantamo. Privoscila sem si nekaj vec kot kg svezih jagod, za katere sem odstela 1.5 EUR. Odlicne so. Fantje imajo vse pod kontrolo in prav dobro se znajdejo v tem ziv-zavu. Vsaka jim cast!

Glede surfanja lahko recem, da bo ze drzalo dejstvo, da na samo surfanje vpliva vec dejavnikov, ki so lahko za koga irelevantni.  Jaz sem strah nekako premagala, tako da si ze upam v vodo, ujamem penco in uzivam ob pogledu na trike, ki jih izvajajo drugi.  Lepo pocasi naprej, pa bo. Muskelfiber, ki sem ga staknila ob tempu pedlanja, ki mi ga je narekoval Iztok, pa ze tudi pocasi pojenja, tako da ze komaj cakam, da grem na nove pence….