maliBU in VELIKI valovi

Nedelja zvečer. Kliče Tine, če bi šel u Medulin.

Itak 🙂 Samo če mi uspe opravit vse nujne stvari v službi pa ne pride še kaj novga vmes…

Ker blo dokaj verjetno, da bo prišlo kaj vmes, se niti nisem obremenjeval s tem, da je ena lubica zdingana, druga pa posojena. 

Ponedeljek zjutraj. Po krajsem razmisljanju (kadar ne mislis na delo mislis na surfanje) in nekaj telefonskih pogovorih, se odločim, da ne grem. A, glej ga zlomka, sej v službi ni take gužve pa tut če je onshore session napovedan pa je mraz pa uzuni sneži pa majo eni nas, ki premišljujemo o morju mal za nore… bi se vseen ful pasal mal namočit 😀

Vseen pokličem še Andreja in ta me dokončno prepriča (hvala)

U dobre pol ure pridm z Mengša na Vič po surf (hvala Žan), iz Viča do Poljan in poberem Andreja in že se naspidirana peljeva po snegu, z letnimi gumami in verigami v prtljažniku, upajoč, da jih bo treba natikat šele za nazaj, ker je to časovno in stresovno dosti bolj ugodno.

Vmes razmišljam, kako bo zabavno kruzat z  dalso dilo (sposodu sm si BIC mini malibu) , kok je surfanje ravno zato fajn ker je tok pestro, vsaka dila, vsak val da drug, cis hud, a cis drugacn filing, razpravljava kako smo hvalezni za valove u jadranu, da mamo vsaj neki kar nam dvigne razpoloženje v čakanju na kak resn surf trip , skratka tok se napaliva, da nama ne tovornjaki(na poti u medulin jih je vedno tok preveč,da bi o tem lahko napisu že nov blog ), ki jih stežka prehitiva, ne tabla za obvoz čez Rovinj in nekaj minut prej Klemnov sms z enakim obvestilom ne pokvarita zbranosti in veselja.

V 3h urah sva na spotu, Andrej ma ze oblecen wetsuit, js med vožnjo tega manevra rajs nisem probavu. Odprem vrata in.. keeeri valovi, keeeer veter- to bo še hec. Ker sm po parih vnetjih začel mal bl pazt na sinuse, si dam na glavo celo kapuco in grem proti spotu. Že na kopnem mi je dilo veter vleku iz rok. To bo pa res hec, si rečem še enkrat. No pa sej, pena u Medulinu ponavad ni tok močna,če se ful zabijem vanjo, bom lepo pršu čez . Toliko o navadah, si mislim, ko zajamem zrak, ko me je zmlel k na oceanu.

OK taktika 2-želva, mogoče še kak plitev duck dive, pa bom u line upu. Ko se je dila mal dvignla z vode, jo je vetr prekopicnu, backwash me je za vsakih 10m naprej potegnu 8 metrov nazaj pa sam še 2 uri do teme, a ne no, pa ja ne bom sam pedlu 🙁 Probam it not še mal desno od sick meduse in pedlat okol, kar je blo tut zlo jalovo, sploh k prides do 2,5 m (pa ne slovenskega) velke stene, k jo onshore podre na tvojo bogo malo želvico. In spet sm bil na obali. Ker se mi, razen v tečaju surfanja prvo leto, še ni zgodil, da ne bi uspel prit vn, uberem metodo z glavo čez zid. Skratka spuščanje dile, potapljanje pod val, besno kravlanje…, kar bi mogoče še šlo, ampak pod pogojem, da bi pršu vn brez kapuce, ker mi jo je pod vodo skoz snemal z glave. OK no, to pa že mal mori.

In sem se sleku in su cakat u avto. Ja, valda 😀 Sprintu sm pogledat se u zaliv pr pomolu, k je blo dost velko, da bi znal tut tm delat. Odpedlam vn, me mal melje, ampak uspem. Sicer je blo treba mal pocakat, ampak sm pa docaku ene 5 lepih, dolgih, head high sten, po katerih se je dal prov lepo zavijat in uzivat.  Jaaaaaa, to je to, po kar sm prsu, juhuuuuuuu. Noooro.

Priznam, bil sem že malo obupan (pa menda ja ne, da enkrat ne bom odšel dobre volje iz vode, sm si reku), a na koncu se je vse povrnilo.

Iz vode smo prišli vsi hkrati ob čis preveč je temno, da bi še vidu steno uri.

Iz modre vectre, ki je krenila malo pred nama pa tudi z radia, ni bilo nobenih obvestil, ki bi svetovala naj se ustaviva in se overiživa.

Skratka, spet en perfect dan v Medulinu;D