Los angeles, 9 zjutraj… voznja po 5 pasovni avtocesti do pisarne. S cipom pridem skozi vhodna vrata, mimo “knjiznice”, mimo Hi, how are u today 5 prelepo popolnih namejkapiranih Americank. How lovely to see u, se bolj popolnih Americanov in mulcov, ki se skejtajo mimo mene z Red bullom v roki, pa mimo tisocih fotografij na tleh (ravno delamo novo reklamo, pa delamo kolaz), do moje mizice. Pisarna je samo ena, vsak pa ima mini zagrajeno svojo pisalno mizo, racunalnik, telefon, vmes pa lezi na tone Rip curl oblek, kaksen skejt, longboard, krofi, hamburgerji (ja, ce ob 9h)… Cvek, cvek, pa ze tecemo na prvi hambuger in pomfrit. Zame plasticno solato (kaj pa vi jeste v Evropi za zajtrk?). nazaj na delo, v pisarno, iskanje sponzorjev, meetingi, mejlanje, graficna obdelava nasega tekmovanja, pa dodelava posterja, spet telefoniranje vsem sponzorjem, pa pogovor s sefi v Avstraliji, dokler ni ura za tekmovanje. ko je koncno na vrsti Mick Fanning, nas fant, se “knjiznica” zabase z vsemi delavci, pivo v roke in navijanje. vse do poznega popoldneva, ko zmaga Kelly. potem pa smuk do Huntington beach – levi, desni brejk, gledalci pa na mostu. Perfektno in popolno kot vsa Amerika. Dolgcas. je mestece surfanju prijazno. surfarji ne placajo parkirnine, v dolocenih lokalih imajo celo posebno ceno za malice, pijace, polno je surf trgovin in razprodaj… med vso to norisnico in delom sem spoznala nekaj starost v surfanju (ja, bla sem na Billabong XXL awards, smetana od smetane, ampak zabavno), nekaj mladih prvakov, sponzorjev, urednikov surf revij, ah, kaj pa jst vem koga vse. jst bi jih rajs vidla surfat. tko, na to morm pa se mal pocakat. zdej je flat tud v L.A… do naslednic…
Comments (0)
Leave a reply
You must be logged in to post a comment.