Tsunami v južnem Pacifiku

Močan podvodni potres med Ameriško in Zahodno Samoo, kar 7.9 stopnje po Richterjevi lestvici, je ustvaril tsunami. Zadeva naj ne bi bila tako velika in uničevalna, kot je bil “veliki” tsunami leta 2004, a je še zmeraj nevaren za področje južnega in zahodnega Pacifika.
Valovi so veliki okoli 5 feetov (haw.), se pravi okoli 1,5m nad morsko gladino, lahko so tudi večji, odvisno od konfiguracije obalnega območja. Obale, ki so jih valovi že dosegli, sporočajo, da je voda vdrla do 800m v notranjost, prišlo je tudi do smrtnih žrtev in velike premoženjske škode. Pričakuje se 4-6 valov, pri čemer bo največji med 2-5 valom.

Kaj je tsunami? Do tsunamija pride, ko se zaradi podvodne eksplozije ali večjih premikov kopnega (veliki plazovi in podobno) premakne ogromna masa (volumen) vode. Na površini se to pokaže kot zaporedje valov (“tsunami wave train”), ki so po karakteristikah majhne amplitude in velike valovne dolžine na odprtem morju, ko se približajo obali, pa se to malce spremeni. To pomeni, da so v globokem morju skoraj neopazni, bližje obale pa postanejo nevarni za pomorščake in prebivalce nižjeležečih obalnih predelov, valovi pa lahko prihajajo tudi več ur po prvem valu. Beseda tsunami pomeni pristaniščni val in izvira iz japonščine, ljudska modrost jim je dala ime plimski/ni val, a jo strokovnjaki odsvetujejo, ker ni povezana s plimo.

Primer: tsunami z valovno dolžino 200km med vrhoma valov in višino 2m lahko doseže hitrost na odprtem morju čez 800km/h, ki se zmanjša, ko se približa obali, a se giblje še zmeraj hitreje kot “navaden” val, ki ima 100m valovne dolžine pri isti višini.

Za nas: pihal bo šibak jugo in verjetnost windswella v naslednjih 10 dneh je bolj borna.