SURFMOBIL

Eni sanjajo o dilah, durgi o čem drugem. Jaz denimo,sanjarim o svojem surferskem avtu – surfmobilu! V bistvu mi je zaradi avtov tudi surfanje toliko všeč. Ma ni mi potrebno zdaj pisat, da sem čudna; to že itak vem 🙂

V glavnem, kot sem enkrat omenila, sem se nad surfanjem navdušila nekoč v osnovni šoli, ko sem v enem izmed filmov zasledila, kako se da luštno it z VW-jem naokrog. Želja po tej vrsti avanture pa je rastla celo moje otroštvo in živi v meni še zmeraj.

To, da sem obsedena z avti, mi je postalo jasno že kmalu. Neprijetno dejstvo pa je tudi mojo mamo spravilo v zadrego, saj sem pri obisku pediatra (pri dveh letih?) na vprašanje, kako dela žaba, odgovorila: »Brrrrn, brrrrn.« Valda, da sem najprej pomislila na starega dobrega DS-a, ne pa na uno zeleno reč v naravi, ki proizvaja jako smešne glasove. Ta moja ljubezen do pleha in kreatur, ki nastanejo iz njega, pa vsekakor ni ekvivalent termiu »keš pička«. Verjetno bi s Klemnom Klemnom imela kar prijetno debato o zlatih rokavičkah in podobnih kapricah. še zmeraj sem prepričana, da moja obsesija vsekakor izhaja iz občutka za design ter estetiko. Kakorkoli.

Preteklo soboto sem se tako lahko dodobra napasla na sejmu Auto moto d' epoce v italijanski Padovi, kjer so znani po tem, da pripeljejo na prodajno-ogledni sejem najboljše, najdražje ter najlebše ljubice. Avte, seveda.

Izbira je bila res pestra. Po začetni evforiji sem evocirala svoje sen in se osredotočila na VW-je, ter citroene. Na letošnjem Surfkempu v Franciji sem se še dodatno segrela za Citroen Mehari, ki so tam kar pogosti. Zaradi relativno mladim letom, izdelovali so ga med leti 1968-1987, jih najdemo tudi drugod po svetu še v kar lepem številu. Temu primerne pa je tudi pestrost različnih verzij (pickup, rešilec, kombilimuzina…). Čeravno gre za odprti avtomobil za prosti čas, me pri njem nekaj moti. Bojim se, da bi v primeru dinga na dili in poškodbe na blatniku nastal družinski boj za »račji trak«. Zakaj? Karoserija meharija je namreč narejena iz lahko vnetljve umetne mase ABS, kar je imelo za posledico, da avtomobila v določenih evropskih državah nikoli niso uradno prodajali.

VW torej. Glede na to, da imam nekaj ur v delavnici že za sabo, je plan sledeč: Enkrat v bližnji prihodnosti našparat za enega fajnega VW-ja; malo novejšega, da bo prenesel vse kilometre, ki bi jih rada naredila, pol pa v delavnico z njim. Lepo počasi. Dobro, valda da ne bom vsega naredila sama; niti nimam pojma kako?! Z eno fajno ekipico uštimat vse detajle; od podvozja, do rezervoarja za tuš ter DVD-jem v zadnjem delu kombija. Seveda tudi posebno stojalo za dile, pa neoprene; pa stojalo za jeklenke O₂ pa ziher bi se še kaj našlo.

Ker pa se mi ne da samo sanjarit, imam za 2008 že nekaj drugega na programu. A o tem kdaj v prihodnje… Zaenkrat pa mi ne preostane drugega, kot da naprej zbiram informacije, šolde, in navsezadnje, moje modelčke, čeprav v velikosti »samo« 1:43.

Za skomine pa slikice prijateljevega kombija, ki se je odpravil na surf-tirp po Afriki. Od Etiopije dol do Južnoafriške, nazaj po Z-obali, do Maroka in s trajektom v Evropo.