Španija -septemberski sešni vol.II

Španija -septemberski sešni vol.II
November 21, 2011 Marko Odič

Kje sem že ostal? Aha, počasi se naš težko otovorjeni kombi spousti po klančini nam tako ljubega kempa, v zraku že vohamo nam tako ljubo večerjo in precej hitro tudi razpakiramo plehnato mrcino in zasedemo jedilne položaje. 

Po večerji, takrat, ko želodčki tako veselo meljejo ta težko zaslužen obrok se je počasi, tako počasi, kot je lahko počasi pri ljudeh s tako polnimi želodčki, začela debata. Kam pa jutri? Kje bo najboljše? Kje bo najmanj vetra in kje bo gotovo off-shore? 

Čez omizje dežujejo različni predlogi, vsakdo se spomni njemu najljubšega spota. Mimo lampijončkov priplava beseda. Zelo tiho in počasi. A bolj kot je plavala, bolj je postajala težka, glasna in rohneča (grče otpadaju!!). Kaj pa Mundaka? M – U – N – D – A -K – A! 

Slika I.

Mundaka je ime male Baskovske vasice, ki je bila, z izjemo srferskemu svetu, dosti časa precej neznana in prav idilično tiha. Mala, res je mala, prehodiš jo v dobrih 30min, kava je dobra, nima cybercaffeja, ima pa  -Spot! Spot, ki je sinonim za hude leve tube tipa “brzovlak”, masivne lipe, zlomljene deske, cerkvico in precej zajebane lokalce. Mundaka začne delati šele, ko je swell kar masiven, 2m+. Z metrom do metrom in pol se ji sploh ne da ubadati. 

Takrat je bil tudi trenutek, ko je vsa ljuba, mirna in prijetna pozornost, ki smo jo namenjali želodčkom, nenadoma skočila nekaj nadstropij višje…, in takoj nato še več nadstropij nižje. No vsaj pri nekaterih, hehe…  Mundake namreč slovenski surferji še niso srfali. Ali nam bo tokrat uspelo?!

Večer se je nenadoma iz mirnega in tihega prelevil v besnilo priprav. V glavi mi je ostala slika, kako en napaljen srfer iz naše grupice drugič waxa sposojen 6,6 mini-gun, ob enih ponoči. Nato pa hitro spat!

Napoči jutro, dosti bolj nenavadno kot vsa doslej, a kosmiči z mlekom, ali jogurtom in druge oblike lahkega zajtrka so šle precej z lahkoto po grlu in že se je pred kombijem začela nabirati oprema. Kar zajeten kup. Na hitro ga popokamo in spet via AC(/DC, hehe).

Pridemo do table, ki označuje začetek mesta. Tam je kot nalašč en mali odcepek, ki je super za “on sight” pregled situacije. Francoski sonček je že davno iginil, pozdravilo nas je jekleno sivo oblačno nebo. Otoček, ki varuje vstop v zaliv so vsake toliko zalili oblaki morske pene, ki je kazala na precej nesimpatično smer vetra. Side-on je zavijal okoli vogalov in vsi pohajkovalci so pohajkovali naokoli v dežnih plaščih in z dežniki pod roko. Res pa so bili te isti pohajkovalci čisto vsi starejši od šestdeset let. 

(skoraj)prazne ulice Mundake, le na tleh se vidi … 

Sledili so še zadnji bojni nasveti. Da se ne bo kdo zajebaval z “new school” manevri klele. Ko boste štartali val, samo zategneš “down the line” in piči, miško! 


Parkiramo ob parkcu pri zeleni puščici (glej sliko I.). Sledi “vis-a-vis” ogled spota, raztegovanje…, bolje rečeno -ogrevanje, beri Taj Burrows 156 tricks-n-tips, in preoblačenje v neoprene. A ti Pojo greš?  Neizbežno Legatovo vprašanje, ki mu je sledil moj, še bolj neizbežen odgovor –Emmm…?

JernejR

En, dva, tri in že smo bili not. Rok (RokD.) je pičil ko kafra, da še vedeli nismo, kdaj in kako je izginil (kdo je ze waxal dilo, hmhm?!). Ostali pa skupaj zakorakamo v zalivček (označen z zeleno puščico). Ok, voda ni toliko mrzla (zadnja moznost vrnitve, hehe)… Takoj nas zagrabi tok reke (modra puščica) in že smo pred mandračem, kjer se srečajo reka in valovi. Počakamo na pavzo, šibnemo v lineup (RDEČE) in si začnem(o) ogledovati pogoje. 

Prist

V vodi je bilo vsaj 50 ljudi, očitno zato sami starčki pohajkujejo v mestu. Na cca. 20min so namesto manjših valov pribrzele tri, cca. doubleover pa še kak ščepec, linije, ki so se lomile z masivnim ropotanjem in razbijanjem, da je metalo peno na vse strani, kot bi tam eksplodiral eksploziv.

Rok

Nenadoma, …, se cel lineup sprazni. V vodi ostanemo le še mi in en novozelandski longboarder. Takrat pa se začne surfanje na polno, Rok, Pristo, Rako in Jernej se zapodijo na vsak val, nenadoma še jaz vidim “moj vzdevek”, kako se približuje čez obzorje. Hopa, vstanem, mimo ravno plavata Rok&Prist, ki se dereta na ves glas (hehe!). Pa ga mam!


Počasno, zadovoljno pedlanje nam nenadoma prekine en tistih ogromnih, gomazečih setov. Hitra kalkulacija in ugotovim približni lom vala … direktno name. Beži miško! Žal neuspešno (a zelo, zelo dobro mletje, ki sta mi ga donirala tista dva vala, hehe). Hitro jo ucvrem proti obali, tam pa vidim tudi že drug kombi, na poti v Laredo, a dogovorjeni za obisk pri nas. Odlično, ura je torej cca. pol dvanajstih. Ravno pravi čas za en kofe! Tudi Mundaka je na listi pofuranih spotov! 

pozorni opazovalci 

in opazovalka izleta v Mundako.

[opomba avtorja -na žalost se je originalni tekst izgubil v e-eter, tako da beremo samo inferiorno kopijo in drobtinice ter ostanke. Zgodbo o izgubi teksta in kanček o baskovski kulinariki si pa lahko prebere tule.]

Comments (3)

  1. mm
    klemen 2024 years ago

    Jaz, Lješo, Igor Koželj pa David Krotec… oziroma Pak, Mak, Žak in Fak (ne nujno v tem vrstnem redu) haha…

  2. mm
    klemen 2024 years ago

    Kostja po moje takrat še ni vedu kaj je to surfanje ;D

  3. mm
    klemen 2024 years ago

    Mundake namreč slovenski surferji še niso srfali. zdej če bi bil Legi bi reku, da ga prehitr klejmaš, lahk mi pol odgovoriš, da tist po tvoji definiciji ni blo surfanje in jaz pol, da te ni blo zravn :D:Dhud report drgač 😀

Leave a reply