Išče se Dr. Ding

Išče se strokovnjak s primernimi delovnimi izkušnjami za občasna popravila nesrečno poškodovanih surfov. Delovno področje je možno razširiti na izdelovanje surfov po naročilu za končne uporabnike. Od kandidata se pričakuje primerno strokovno znanje:
– poznavanje problematike strižnih, upogibnih, nateznih, tlačnih mikro in makro poškodb kompozitnih materialov (predvsem s področja umetnih smol),
– psihološka usposobljenost za delo s strankami (poznavanje sindroma subjektivne navezanosti),
– poznavanje osnov ekonomike (dinamika oblikovanja cen storitev)
Nudimo zanimivo delo z možnostjo strokovnega usposabljana. Poleg finančnih ugodnosti in razvoja strokovnega znanja je dodatna stimulacija zagotovljena zaradi pozitivnega vpliva na stranke in posledično pozitivnega feedback-a. Tako nekako bi zgledal oglas za dr. Dinga, če bi ga spisali na Inšitutu Jožef štefan. Verjetno se sprašujete, kaj hudiča pišem? Upravičeno. Rad bi delil nekaj svojih misli na temo šejpanja in popravaljanja dingov v Sloveniji. Najprej pa, zakaj?

Zato, ker trenutno ne poznam nikogar, ki bi šejpal, oziroma popravljal dinge v Sloveniji. Vem da je nazadnje zase šejpal Dejč in svojo desko sta si pred poletjem naredila tudi Rok Debevec in Zidar. Meni se to zdi super, ampak tukaj bi se rad osredotočil na komercialo. Kdo redno šejpa za koga drugega, kdo redno popravlja deske za drugega in to računa?

Kakor je meni znano se je vse skupaj začelo, ko sva s Klemnom prosila prijatelja, da nama iz Londona prinese Shaping 101 in Glasing 101 (ni bilo še amazon.com). Potem sva gledala tiste posnetke in že na začetku ugotovila, da imava problem. Model je vzel ClarkFoam blank in začel razlagat….Kje naj dobiva blank? Nemogoče. Ugotovila sva, da bo treba začeti s stiroporjem. Ker so windsurferji imeli že veliko izkušenj s šejpanjem, sva napadla njihovo srenjo in eden nama je prodal dva bloka stiroporje dimenzij 250x70x40 cm. Pa sva brusla, pa drgnla, pa žagala pa lepla in na koncu sva dobila neki podobnega surfu. šejp sva pa kopirala od surfa iz trgovine prod Trančo. Nad blagajno so imeli pritrjen surf, na njemu pa kape.

Popolnoma nov Rusty 6'7 polica model. Uletela sva z metrom in blokom in ga čisto premerila. Naredila tamplate, ga poimenovala tito in akcija. Ko je bil šejp končan, sva ugotovila, da ne moreva uporabiti polyestra, tako , da sva morala spet prilagoditi tehnologijo. Epoxy, liše, fine sva kupila in prešvercala v Italiji. Surfa sta bila končana in prvi test se je zgodil poleti 1999 v Franciji. Surfa sta nama prišla zelo prav, ker sva svoja surfa Ocean&Earth 7'2 in Madnnes 7'3 posodila Marku in Lješutu, ko sva ju na podlagi oglasa na faksu učila osnov surfanja.

Igor in Rok sta bila tudi v Franciji in nekako smo se dogovorili, da naslednje leto pripeljemo en kombi ljudi in jih učimo. Za to pa smo potrebovali surfe in čez zimo smo skupaj izdelali 10 surfov model 7'3 kemp (rumen z modro obrobo). Tokrat smo bili malo bolj organizirani in smo dobili sponzorstvo od Izolirke (zdaj Fragmat), da smo dobili stiropor zastonj, pa še v dwg file smo jim dal, da so nam odrezali blanke po tamplatu + 1cm tolerance, kar je pomenilo ure in ure manj brušenja. Poleg 10 kempov, si je vsak izdelal še dva svoja surfa, hkrati smo naredili še en tamplate, dolžine 6'5 z imenom nina.

In potem naslednjo zimo spet akcija, nova modela preho 6'10 in špica 5'10, novih 5 kempov, švercanje epoxya Iz Avstrije in prve deske narejen po naročilu za 40.000 sit. Do naslednje zime nam je uspelo motvirati ekipo šejperjev, ki smo jih sproti učili šejpat, skupaj smo najeli delavnico, kupili material in šejpali dva meseca. Nekaj desk pa smo tudi prodali.

Po tem je moja šejperska kariera počasi potonila, nazadnje, sva spet sama s Klemnom šejpala leta 2005. Poleg spominov so mi ostale izkušnje in par mojih surfov. Zadnja leta enostavno nimam več časa za še en hobi:)

So pa drugi nadaljevali, najbolj konstanten na tem področju je Dejč, ki najmanj enkrat letno proizvede eno desko, vsi pa poznamo njegov localy orienteted model jadran. Poleg njega velja omeniti tudi Aljaža, ki je zaradi svoje kemijske izobrazbe izboljšal postopek laminacije in prvi vakumiral surf, izdelal longboard in surf zgoraj ojačal z lesom. Zdi se mi, da se na tekočem, ker imamo pri Ujusansi edini na zalogi plage za fine in liš in tako vsak, ki je v postopku šejpanja potrka na naša vrata. Že dolgo ni nihče potrkal.

To je dejstvo, drugo dejstvo pa je, da smo v zadnjih letih priča ekspandaciji surfanja v Sloveniji. Tri leta nazaj smo imeli samo en surf klub, sedaj imamo 4, pred tremi leti nismo imeli niti DP, letos je bilo na tekmi 25 tekmovalcel, izšle so 3 diplomske naloge na temo surfanja. In to je vrh ledene gore, kar pomeni, da veliko Slovencev surfa, imajo svoje deske, ki pa se na žalost zdingajo. In potem? Kdo popravlja vse te dinge v Sloveniji? Nihče.

Pred letom je moja prijateljica prišla iz aviona in ugotovila, da ima zlomljen surf. Pri letalski družbi so ji odgovorili, da naj da desko popravit in prinese račun, da ji povrnejo denar. Komu je lahko odnesla desko, da jo popravi in izda račun? Nikomur.

Po koncu Surf Kempa Francija pregledamo naše deske in označimo tiste, ki so poškodovane. Jih izločimo in tako zdingane počakajo do naslednjega poletja, ko jih francoski šejper spet popravi. Kdo nam lahko popravi deske v Sloveniji? Nihče.

Na odprti seji zveze smo oktobra pregledli pravilnik za izvedbo DP v surfanju. Veliko se je debatiralo okoli tekmovalnih skupin, pravil v lineup-u in na koncu smo se odločili za eno skupino, kar je pripeljalo do večje gneče, kar je pripeljalo do več dropin-ov, kar je pripeljalo do novih dingov. Obrazi žalostnih lastnikov teh dingov so spraševali samo eno, kdo mi bo poravil desko? Nihče.

Tole moje pisanje ima nek namen. Mislim, da je »industrija« zaspala. Mislim, da je v Sloveniji prostor za nekoga, ki bi za svoje veselje in zaslužek lahko šejpal in popravljal surfe. Pri tem ne mislim na kogarkoli, ker na zgornja vprašanje bi pri vsakem lahko odgovoril pritrdilno in našel določeno osebo (ki jo poznam) iz sveta windsurfinga, ki zna šejpati in popravljati windsurfe.

Ampak mi ni do tega. Only the surfer knows the filling. Naj bo to moje pisanje spodbuda za nekoga, ki bi si želel poizkusiti v tem. Sam bi svojo desko veliko raje nesel nekomu iz naše komuniti, ki bi s tem nekaj zaslužil, kot pa da čaka na popravilo na Baliju, Franciji ali Kanarih.

Zakaj zgoraj omenjeni šejperji, ki imajo izkušnje, znanje in veselje ne opravljajo tega posla. V večini primerov gre za pomanjkanje časa. Niso več študenti, imajo redne službe in družine. Pri drugih gre za pomanjkanje protrebnih prostorov in opreme. Poleg tega je lahko ovira tudi nezmožnost računanja storitve (lahko popraviš 10 desk zastonj, ker se vsi itak poznamo, potem pa se ti ne da več, ker pač moraš zarad tega delat prek študenta in pol nimaš časa še kolegu desko popravit. Na kocu zgubimo vsi, jaz ker sem prišparu 20 eur, pa zdej nimam nikogar, da mi popravi ding, pa bom plaču v tujini 50 eur in šejper, ker ne šejpa več.).

Da bi pomagal premagati te in druge ovire ponujam:
– inštrukcije popravljanja in šejpanja desk
– vse kontakte/veze itd. pri nabavi materiala
– delo: popravilo Ujusansa desk od letos
– reklamo na Ujusansa strani
– posojo orodja
– pomoč pri oblikovanju cene, izdajanju računov ipd. (če bi bilo potrebno)
– še kaj, kar se ne spomnim ta trenutek

Naj na koncu poudarim, da ne trdim, da nekdo danes ne bi želel ali mogel popraviti deske nekomu (če ima čas in voljo) ampak trdim, da v Sloveniji manjka trajna rešitev tega problema, da ko imam ding, vem koga poklicati in vem, da bo deska popravljena v enem tednu in to sem pripravljan plačati. Plačal bom v vsakem primeru, vpraš
anje je samo komu in kdaj in v kateri državi. Vem, pa da mora vsako delo izhajati predvsem iz veselja.

Trenutno v Sloveniji nimamo nobenega dr. Dinga z non-stop odrto ordinacijo za naše surfke, upam pa, da bo moje pisanje vzpodbuda nekomu, da bi se resno lotil tega in na tak način prislužil kak surf trip in prispeval svoj delež k slovenski surf komuniti.

Aloha,

Andraž

ps.: na vlaku iz Bruslja v Haag, iz sestanka v bussines suit na surf session v wet-suit 5/4/3  z novo desko v boardbagu za prjatla, ki je bila glavna atrakcija konferenčne dvorane v Bruslju