Barefoot Adventure

Par dni nazaj se je Dejč prikazal pri meni doma s svojo novo izšejpano dilco, ki jo je pripeljal v Ljubljano na glassing. Ko sva to zrihtala, je padel še en surf muvi. Že zadnjič, ko sem na hitro preletel Barefoot Adventure Bruca Browna sem se takoj začel režat in tudi tokrat, ko sva si ga pogledala od začetka do konca ni bilo nič drugače. Bruce Brown pač zna.

Barefoot Adventure (1960)

Bruce Brown je avtor najbolj znanega surf filma vseh časov – filma Endless Summer, njegov prvi surf film pa je prav tale Barefoot Adventure. Bruce se je rodil decembra 1937 v Kaliforniji in že takoj na začetku ga je pičil surferski komar, tako da je celo življenje počel kaj povezanega z vodo in surfanjem. Snemati je začel leta 1958, Barefoot Adventure pa je izšel dve leti kasneje. Sledili so še Slippery When Wet (1961), Waterlogged (1962), Surfing Hollow Days (1963) in potem The Endless Summer (1964). The Endless Summer je leta 1994 dobil tudi nadaljevanje. Sicer pa tudi ostali Browni nadaljujejo tradicijo, Brucov sin Dana Brown je posnel Step Into Liquid, pred kratkim pa je vnuk Wes Brown posnel surf film Peel, The Peru Project.

Barefoot adventure je v originalu izgledal takole, Bruce je zavrtel film, potem pa prižgal kasetofon s kaseto na kateri je bila posneta glasba v filmu in vzel v roke mikrofon in začel komentirati film. Ker je zapis komentarja iz leta 60 izgubil sta ga s sinom napisala znova, kar da filmu zanimiv pogled na takratno surfanje z očmi iz sedanjosti. In potem se je začelo. Najprej Kalifornija, kjer se najbolj vtisne v spomin sever z ledeno mrzlo vodo in surferji v boardshortsih. Wetsuitov takrat še niso poznali, edino Jack Oneil ima oblečen gumjast telovnik. A se vidi, da ga malo manj zebe kot ostale? Dva wipeouta pomenita konec surfanja in začetek gretja na plaži. Včasih so zato na plaži zakurili avtomobilske gume, ki so ogrevale bližnjo okolico, črn dim pa se je valil in videl daleč okoli. Ljudje so takrat rekli fajn, fantje se grejejo, danes bi verjetno končali v zaporu. Sledijo akrobacije na spotu Wedge, en vratolomen wipeout za drugim. In končno zbere glavni bosi junak dovolj denaja za letalsko karto za Hawaii. Čisto drugačne kot so danes. Ko 25 dolarjev pomeni sobo s pogledom na spot za cel mesec, 45 dolarjev pa kupi rabljen surf mobil brez bremz, ki uspešno preživi takrat blatne kolovoze North Shora, se pa nekaj slabše odnese na strmem klancu. Ko turisti sicer pridejo na Hawaii (trije leti na dan) a potem ne vedo kaj bi tam počeli razen, da se učijo plesati hulo, ali kaj je že ali pa sedijo pred hotelom?

In surfanje, nekaj največjih valov vključno z legendarnim Point surfom na Makahi, ko se je zaradi velikih valov zapirala celo Waimea, cel north shore pa je prekrivalo pršenje valov in si moral v avtu imeti prižgane brisalce. Shortboardi dolgi tri metre in big guni dolgi 4 do 5 metrov in težki 20kg. Brez leasha. Dva, trije, štirje surfeji na parkrat overhead val. Dobro da so vsi preživeli. Zabavno, zanimivo in vredno ogleda.

Poglej izsek iz filma o vožnji brez bremz.