Fotke. Ne glede na to, kako dobro je napisan text, so vedno fotke tiste, ki ga pozivijo, mu dajo verodostojnost in bralca prestavijo iz svojega naslanjaca direktno v sredo akcije. V rokah fotografa tudi brezvezen dogodek lahko postane dobra slika, no in seveda tudi obratno. Slikanje surfanja je, kot sem s casom opazil, eno najtezjih.
Prvi problem, ki nastane, ce sabo nimas slucajno poklicnega fotografa ali zrtve, z nekaj fotografske zilice je – kdo bo slikal? Dobre slike zahtevajo dobre pogoje. Nikogar ne zanima, kako je xy surfal od vetra razpihane pol metrske valove v sivi megli, ampak le tisti dnevi, soncni, z gladkimi in velikimi valovi. Kdobo slikal? Kdo bo sedel na plazi s fotoaparatom v roki namesto, da bi sam zagrabil desko v roke in sel v vodo? Kdo bo slikal in zato za jagodo na vrhu trpljenja se ne bo na nobeni sliki? Malokdo. Drugi problem je oprema. Akcija se dogaja predalec stran od obale, da bi bil surfer slikan z navadnim fotoaparatom, kaj vec kot crna pika sredi vala. Zoom, cim vecji in tako tudi cim drazji. Da ne omenjam kolikor tolikor dobrega vodnega fotoaparata. Kdo bo kupil ta zoom ali vodni foto in se zraven se tresel da mu ga ne odnese prvi z lepljivimi prsti? Plus vse pod prvo tocko? Tretji problem je ozracje, zaradi obilice vlage v zraku je skoraj vedno prisotna rahla meglica, in ce vsak lahko pritisne super sliko na Kredarici v soncu dan po snezenju je to na morju precej tezje. Naprej? Redki so, ki se toliko spoznajo na surfanje, da vedo kdaj pritisniti na sprozilec, kaj bo naredil model v naslednjem trenutku in kdaj bo izgledal najboljse, pa se taki se nacakajo, da kdo sploh ujame val, se posebej ce hoces v guzvi lineupa slikati prav svojega kolega iz vrtca… in se kaksen problem, bi se nasel. Tako, da naslednjic, ko se vprasate zakaj ni nobenih hudih fotk iz surfanja, se enkrat preberite tale uvodnik. Ce se kdo javi, da bo slikal, medtem, ko bom jaz surfal 2.5 metra glassy offshore Boilers mu pa dam za pivo.
LP Klemen
Comments (0)
Leave a reply
You must be logged in to post a comment.