Maroko oktober – november 05

PISMO šT. ENA:

Helou
 
zdele sva v hotelu po imenu Ali zraven ta glavnega trga v Marrakechu pa mava glih zastonj internet tko da lahko mal napiseva kako je sla pot do sem. Najprej seveda ta andrazeva megla – a vesta, da ce bo megla bosta do milana rabla 8ur. Tko da midva vstaneva cist takoj k zjutraj ura zazvoni, v pol ure se ze peleva ful gas po avtocesti in napenjava oci za vsako sledjo megle. Napenjava in napenjava in zagledava tablo za milano, tko ful zgodi. Tko da se presedava gor in dol po letaliscu ene 4 do 5 ur zihr. In se presedava in gledava cez okno, kako je letalisce zavito v  – meglo hehe. V glavnem, po parih urah presedanja ugotoviva da sediva cist narobe in skoraj zamudiva check-in. Dva nabita ruzaka pa dve ko cent tezki dili, kdo prav da ja epoxy lahek in vse skupaj nanese 44 kil, model ne trzne z okom in prisparava 25eur za transport dilce (ales se ze veseli :))
 
pol med letom strokovno ugotavljava kolk je lep atlas in kaksne hude gore so to, dokler ne zagledava gibraltarja in vidiva da sva bila ves cas nad spanijo. dobr da naju mal potolazjo s kosilom. romi je bila malo manj potolazena, ker je bil za jest – GOLAZ. Ampak so pa dodal en marcipanov kolacek z jasminom, tko da je bilo ok. V marrakechu pa 25 stopinj in soncek brez oblacka in midva ne smirglava taxistov in vleceva vso prtlago do avtobusne postaje za v center mesta in pol tam mal cakava in vzameva – taxi, je bil pa cenejsi kot na letaliscu. Na djamal efna (ta trg v marrakechu) al kako se ze napise, gledava zemlevid kje je hotel in sva seveda najhujsa vaba za vse samopoklicane vodice: No fora je da sva stala 10m stran od vhoda v hotel in un naju je na vsak nacin hotel nekam pelat, pol je bil pa cist tecen k sva se sama znajdla. Drgac je pa hotel ALI (Alina dobis slikco :)) cist fleten sva v eni sobici na terasi, mava tus in wc, pa zajtrk, so naredil palcinke pa caj, pa marmelado, pa juice iz svezih pomaranc… mesto je ful lepo, po eni strani kar zrihtano, po drugi dost umazano, pa celo mesto je rdece barve; vse hiske so tko pobarvane, vse imajo ravne strehe na katerih se lahko soncis al pa jes, pa po mestu se lahko s kocijo peljes, mimo otrok k s kacami v rokah okol hodjo pa ful je zanimiv, da majo kace zasita usta, da te ne morjo ugriznt, sam za jezik majo luknco.
 
pa se eno opozorilo za vse ki se boste sprehajal po tem trgu, tam desno od stantov za hrano; ko prides iz souqa (trznice z vso sorta saro, hrano; sokovi, sali, cevli, tazini…) je en samo na pol pokrit jasek. Da ne bo kdo notr stopil!!! (trikrat lahko ugibate zakaj to piseva).
 
Zdaj pa vlect prtljago naprej proti obali v agadir, pol pa v thagazout, kjer bova koncno lahko pogledala a so dilce sploh prezivele polet, zdaj so se cist zadelane v torbi.

PISMO šT. DVE:

alah akhbar,
 
ooeeeeeeaaaaa, oooeeeaaalllaaaaahhh alaaaaahhhhh akkkkkkkhhhbaaaaar….
da malo prevedemo, tisti, ki slucajno niste muslimani in ne veste – trenutno je mesec ramadana. To pomeni:
 
1.) marocani cel dan nic ne jejo in ne pijejo, pravijo da so zato mal zivcni (ker prav tako ne moreju tudi pohat) ampak nama se zdi, da so taki itak skos. potem pa pade mrak in sa zazenejo na hrano in pijaco pa se enkrat proti jutru okol 4ih se slisi kako tekajo naokol, po moje je to zadnja sansa da se kaj pojejo
 
2.) tisto dretje zgoraj je treba pa parkrat na dan poslusat iz ful naglas mikrofonov, k so namontirani na moseji in z njim jih vabijo k molitvi; da naute mislil, da je to neki ful potih, to je FUL naglas…. tud ponoc. Iztok in jure sta ta glas krstila za valentina rossija k tko zavija kt 500 kubicni motor na tekmi. Njihov petek je pa tako kot nasa nedelja (masa) in se rossi skos fura…aaaaaaAAAaaaaaLLLlllllaaaaaahhhhh
 
3.) in se ena finta, itak so tle vsi kao ful hudi surferji domacini (aha, jih ze vidm), ampak med ramadanom ne smejo v vodo, ker jim gre lahko ta v usta ali usesa.
 
Odkar sva se javila sva sla iz marakesa z busom za agadir (ful bliz thagazouta), to je trajal skor 5 ur, ker so se seveda ob mraku ustavili na prvem pocivaliscu in se vsi zagnali jest in smo stali celo uro, tko da je pot pobrala skoraj cel dan in sva potem prespala v hotelu v agadirju. V torek sva pa ful preplacala taxi za thagazout, ker je imal sofer pac en cenik plastificiran za sipo zataknjen in nisva mogla barantat. Sicer pa to ni navaden taxi ampak je GRAND TAXI, kar pomeni, ful velik star bel mercedes (oziroma siv in zarjavel), potem imas pa se petit taxi za po mestu furat. Zdaj imava pe en gromozanski apartma s 4m visokimi stropi, ves v ploscicah, ful veliko dnevno sobo z 2ma velikima kavcema kjer bi lahko spali se 4je in seveda televizija z 260 kanali (to je tle minimum), saj si predstavljate, tudi majhne hiske imajo gromozanske satelitske kroznike na strehi, tako da je cela streha en kroznik. Plus tega je pa, da gledava TV SLO1 in 2 in sva na tekocem s pticjo gripo in vremenom v sloveniji :))
 
zdaj nas je 5 vzelo skupaj avto, en bogi fiat uno, ki smo mu na Tamri plage ze skrivili rezervoar, ker smo tako nalozeni in smo malo nasedli, ampak se fino vozi.
 
Zdaj, ko ne nosiva prtljage v rokah nisva vec taka atrakcija za razne posrednike, posednike in dilerje z vezami na vseh koncih, pa se malo bolj sprosceni so tu kot pa v marakeshu, vseeno se pa zgodi, da parkiras pri plazi za sipinami (avta ne vidis iz plaze) in takoj pritecejo gruca mulcev, da bodo cuvali avto in so malce pretirano domaci z avtomobilom. Potem jih je mal romi v roke vzela in nam ni bilo treba vsaj prvi dan nic prispevati, se je pa svicar (ta 5i s katerim imamo avto) zmenil, da jim zadnji dan nekaj senkamo. Ker finta je v tem, da so oni edini tam, ki ti lahko fentajo avto in ga cuvajo v bistvu pred samim seboj.
 
Je pa danes prisel malo vecji swell – valovi in to je to.

PISMO šT. TRI:

hej hej
 
od zadnjic ko sva se javila sta se nama pridruzila se ales in barbara tako da je v taghazoutu sedaj 6 slovencev in en svicar, ki tud ze naki zna po slovensko. Alesa in Barbaro sva hotela it iskat z avtom na letalisce v marrakech, pa je romi potem dobila prebavne motnje in je klemen sel sam. Do marrakecha je kar dolga vozna z enim usranim zanic unotom za katerga se crpalkarji ne morjo odlocit a se tanka super (s svincem) ali benz sans plomb (brez svinca). Pravijo, da ni problema in da dela na vse :)Sicer je bencin kar drag, ene toliko kot pri nas doma, vsaj upava, da se ni podrazil. Ampak marocani so navduseni vozniki 🙂
 
In sicer izgleda voznja po marosko takole – vzames najstarejsi model mercedesa ali pa mitsubishijevega tovornjaka, notr nabases 3 ljudi spredaj, 4-5 zadaj in das soferju v eno roko hupo v drugo pa cez okno za dodatne komentarje in lazje sporazumevanje z drugimi vozniki. Nogo das trdno na gas kolikor gre in pipkas. Potem pa velja se pravilo vecjega in mocnejsega – ce vozis avtobus ali tovornjak potem lahko brez problema prehitevas tudi kolono v nepregleden ovinek v klanec na prelazu sam mal moras popipkat. Temu je treba dodati se kaksnega motorista, kaksnega kolesarja, kaksnega pesca, par stoparjev, kaksno oslovsko vprego in ful ljudi, ki sredi nicesar sedijo ob cesti in hm v bistvu ne veva kaj delajo in kako so prisli tja. Tako je minila voznja do marrakesha, vsi se na letaliscu napakiramo v avto in gremo. Ene ta tretji krozni zacne za nami ful piskat policaj. Ales vprasa kaj to piska, klemen pa: "Eh tle itak skos neki piskajo!". No cez cas se za nami prikaze policaj na motorju in nas ustavi in pol do enga sefa, pa do druzga in do tretga in v glavnem, kao smo pozabli v kroznem pogledat desno (ja tuki tisti ki je v kroznem nima prednosti) in potem privlecejo listek za kazen na katerem pise 400 dirram, kar je ene 40 eur. Mi nekako napraskamo denar in policaj nam valda ne da listka ampak se sam veselo smeji in kaze v katero smer je agadir. Go, go no problem! Ja no problem zate, k si ravnokar zasluzil
. Komaj speljemo, ze nov policaj maha naj ustavimo. Tokrat so pogruntali, da je radar (ker radar hahaha) izmeril, da smo sli 63km/h namesto 60km/h, kot je dovoljeno. Ze je zacel mahat s tistim listkom za 400 dirram, ko se je nam malo snelo, pa je ales malo svoje policijske izkusnje uporabil in smo ga prepricali, da nas spusti. Potem nas je za povrh na poti nazaj ujel se ta pravi pesceni vihar, da se ni videlo vec kot 100m. Kot kaksna megla pri nas. No konec dober vse dobro al kako pravijo. Drugace pa mal poskusamo njihove jedi po restavracijah. V eni so ful prijazni in je res dobro za jest, pa se ful poceni. Najvec imajo tajin in kuskus, probal smo pa se juhce in so ful dobre, veliko imajo tudi morske hrane, ki pa nama ravno ne disi. V ponedeljek zjutraj pa letalo v milano, potem pa se 5urc pa sva doma.