Sobotne surfarije

Sobotne surfarije
August 25, 2014 Marko Odič

IMG_20140824_195606

Novembrsko poletje se počasi že poslavlja. Prav tako se poslavlja tudi Trnfest, hja, sicer v ne najboljši obliki, a kaj je lepšega videti v zgodnjem sobotnem jutru, ko se človek še ščepec zakisljen zjutraj sprašuje, kaj sploh početi tisti dan, razen morebiti pospravljati lasten brlog in glavo, ko ga preseneti sms, da Levanto pa zna delat in zakaj ne gremo kar tja!? In to čim prej. Ob dvanajstih najkasneje!

Hitre priprave na surfarijo, iskanje smernikov, kam sem že dal lajkro, a sploh rabim neopren, leash, kje je že ta frdaman leash, in še mnoštvo podobnih vprašanj, ko začne ura tiktakati s surferskim tempom in že je ura pol dvanajstih in čas zakurblanja avtomobilske mašine in odhoda na zbirno mesto, kje drugje kot na Vrhovcih.

Pakiranje za trip se seveda začne najprej z nabiranjem še ostalih padalcev. A Luggy gre? Ja, ampak se ne javlja že celo uro, a mava še koga? Hmmm, Alja je rekla, da bi tudi šla. Ampak a ni ona punca in te pakirajo za cel mesec? Jaaaa, ampak …, in tako naprej. No, Luggy res ni šel, Alja je čakala še preden sva rekla kuskusu kuskus in že smo bili na poti. 1200km, lep poletni dan … ok, v Ljubljani je že prav novembrsko deževalo, a napoved za Italijo je bila klasična. Sonce, vroče, offshore in valovi, samo še šest ur in smo že tam.

Seveda se je pot popolnoma zakomplicirala in stanje v neštetih kolonah se je vlekla vse od beneške obvoznice pa skoraj tja do Bologne in njih znanih omak, tako da smo prišli ravno ob mračenju neba in padanju teme in zadnji trije surferji so ravno zategovali še zadnji val in korakali po plaži. Ja kaj pa zdaj?! Ja, počakajmo do trde teme, da bodo luči bolj svetile in nočni sešn. Gremo!

IMG_76782

Ponoči ni bilo valov!

Skočivši v vodo se spogledamo in začnemo hehetati en drugemo, ko smo zategovali nekje od desete večerne pa še malček čez polnoč oz.tam okoli, valovi so bili, luči so delale, naši zabavni sosedje italijani so pa na pune bombe cvrli v, z ljudmi nabasanem mestecu, gore kalamarov, da so nas cel nočni sešn obkrožali oblaki vonjav po kalamarih in zelo, zelo zrabljenem olju. A valovi so bili super.

IMG_7696

Ponoči ni bilo valov, niti ljudi, niti žurke po celem mestu, niti oblakov vonja po postanem olju in kalamarih, niti…

Vsaj za polnočne ure, ne preveliki, ne pramajhni, ravno prav osvetljeni, le frdamane ribe so bile prepričane da so naši podplati sigurno kaj užitnega in so se z največjim veseljem zabijale v naše noge, skakale pre glavami in nasploh zganjale takšen kraval, da se človek resno vpraša, kaj te ribe počnejo, ko v vodi ni surferjev, da bi jih nadlegovale!? Frdaman morski živelj …

20140823_233836

Rock in Italijani, hja … No, kancone iz San Rema niti niso tako slabe, khm!

Po sešnu je sprehod čez mesto s še mokrimi lasmi več kot obvezen, tam smo naleteli na en cel italijanski rock koncert, in vemo, kako se obnese rock in italijani, ne gre nabolje skupaj. Vsaj našem dragem dekliškem delu družbe.

IMG_7693

A gremo na piv… ee, trampolin?!

Čez cesto koncerta so se mlada italijanska deca metala po trampolinih in tisti primarni otroški del naše družbe se je zapodil proti trampolinom in v najodličnejši italijanščini moledoval, če lahko proba to elastično čudo za minutko ali dve. Otroci in čuvajka ponjav so ostali brez besed.

IMG_7690

Če ne gre opica na drevo, gre pa na trampolin.

Pozna ura je pozna ura in globoko v prvi ponočnjaški uri smo skočili v naše najljubše žbunje in razprli dvosekundno quechua spalnico. Iznenada, še pred minutko smo še paberkovali o nočnem sešnu, a že zazvoni italijanski zvon, prvič, drugič, tret…, šestič in kaj!? A je že šest? Zakaj ni še svetlo? Hja, zato, ker tako hvaljeni I-telefonada še zmeraj ne ve kdaj se začne lomiti dan in kdaj natanko posije sonce na svet. Na svet, ne na Levanto, npr. Hja, kaj moremo. Pametni telefoni ali ne, petsekundno pakiranje šotora in drugih nepotrebščin in že smo se razgledovali čez levantske lajnape. Navkljub zgodnjem jutru smo še zmeraj zakorakali v vodo drugi oz.tretji, saj je en italijanski mulo s šklepatajočimi zobmi že pedlal proti lomu in drugi sešn je že bil v dogajanju.

IMG_20140824_122006

Tudi podnevi ni bilo valov. Niti surferjev, niti surfanja, niti focacc, niti sonca, niti offshorea, niti sladoleda in kave, niti…

Zgodnjejutranje sonce se je počasi priplazilo čez vulkanske vršace in nekaj po deveti jutranji, ko je delovalo, kot da se je morje malček umirilo smo skočili na zajtrk pa kofe, pa na focaccio pa sladoled pa kofe in jogurt in vse, kar res ne gre skupaj oz. pošteno požene peristaltiko in sprehod proti avtu je, poleg obveznega listka pokazal, da pa valovi še niso rekli zadnje besede.

IMG_20140824_195300

Aja, focaccie so res bile. Vsekakor, če se znajdete tam, ne vzeti tiste s sardelami. Resno!

In Klemen je skočil v vodo. Ostala dva pa ne. A je hitro priskakljal ven, češ da je tako močen offshore, da je brez lajkre mraz. V 4/3 neoprenu pa prevroče. Zato smo šli še na en sprehod, pa do stare luške kapetanije pa pogledat historicistično arhitekturo mesteca in izležavat na soncu ter se smejat hordi tjulenjev po plažah, na pol skritih pod senčniškimi marelami in tako naprej.

IMG_20140824_201647

Tudi sonca ni bilo in tudi nismo šli na noben sprehod in si ogledovali historicistične arhitekture. Stara zgradba levantske carine.

Vprašanje, ali bi že šli domov je obnemelo v prvem trenutku, ko smo pogledali na tiste, prej ščepec crkavajoče valove, ki so se bohotili v prelestni gladkobi in svetlikajoči se čistoči, s čimer hočemo samo povedati da je ta jebeni offshore pihal že od jutra kontinuirano, valovi so pa v popoldnevu ne padli, ampak še ščepec zrasli.

Pa smo usekali še en sešn, kaj pa naj drugega. A tokrat je bila situacija že kaotična. V vodi so se gnetli napaljeni surferji, ki so zamudili jutranjčka, rajderji penastih desk, ki niso niti vedeli kam se je sploh treba postaviti, longboarderji, dekleta z boogiji, modelčki, ki hočejo v vodo, ko je leash še zmeraj na nogi njihovih prijateljev, da ne naštevamo naprej.

IMG_20140824_201116

Kje je moj leash? Kdo mi je vzel desko? Ne, to je samo neoprenska opornica za nategnjeno mečno mišičevje. Emšo ima včasih prav, ko se človečnjak vpraša ali naj naredi kaj zelo neumnega in po možnosti škodljivega telesu, npr. se goni z longboardom tako, da si nategne mišico. Hja …

IMG_20140824_192737

Tudi sprehajali se nimo. Bili smo v Ljubljani in po nas je deževalo prav novembrsko.

A  surfanje je bilo noro. Našli smo si lep desno-levi peak, in blokirali vso semi-surfaško rajo in se prav premeteno izmenjevali val za valom, da je že skoraj padel mrak in najbolj resen in odgovoren del ekipe je po pošteni grožnji, da si bo kupil singlefinco, če ne gremo takoj domo, ker da nekateri imajo odgovorne službe smo se spravili na dolgo pot proti domu, opečeni, zadovoljni, nafocacciani in nakofetkani do te mere, da smo prišli že ob enajstih zvečer in ne ob tisti normalnejši, med prvo in drugo uro zjutraj.

Doma je bilo obvezno nujno pogledati še kakšno minuto heata ali dveh na Tahitiju, preden smo se spet zbudili ob zvonenju zvonov in …, A nisem šele pred minutko zatisnil oči!? in čisto po Cartmansko zakleli “G…mmit!!”

Seveda nismo pofotkali nobenega vala. Ke smo dobili od doma sms, da si bo nekdo nekaj res osebnega odrezal, če mi čisto zares surfamo te dni. Nismo! Res ne. Vse je laž. Surfali? Na-a, ne mi, hehe.

Comment (1)

  1. mm
    Marko Odic 2026 years ago

    Ahm, kva paj tip reku, da reze? 😀 😀

Leave a reply