Bellsi 2016 so zadoneli v zmagoslavju

Na, pa so Avstralci spet začeli potrkljevati po bronovini, ne vedoč, da je to osrednjeevropska tradicija spodnje- in zgornje-Štajrske, Krainske in ta običaj se prav gotovo seli vse gor do Zermattovskih Alp in njih okolice. Ali pa tudi ne, kaj se pa surferji spoznamo na visokogorsko trkljanje po zvonovih.

Bells Beach… Aha, da prav po alpinistično spet ne izgubimo rdečega štrika, kaj se je le zgodilo v Avstraliji, zaenkrat še na vzhodni obali pri Torquayu!?

Kje smo!? Torquay, Rip Curl Pro Bells Beach 2016, booya!

Zaključila se je druga tekma surferskega Svetovnega Prvenstva 2016, Rip Curl Pro Bells Beach. In ne, kakšen je bil zaključek. Vprašanje je, kakšen je bil šele začetek.

Že prva tekma na Goldcoastu nam je postregla s celo košaro presenečenj, zdaj je pa še velikonočno obarvana tekma na Bellsih prinesla tako pisane pirhe, da se na uredništvu še danes trepljamo po prepolnih trebuhih in komaj dihamo, pretežno pa vzdihujemo. V začetnih rundah je mlada oz.mlajša garda pometla z etabliranimi imeni svetovnega surfanja, nato pa prikazali tako mojstrstvo v zaključku tekme, da smo paf.

(Matty) Wilkinson sword protector in Bells Beach 2016.

Južni Ocean je pa sploh dostavil. Po začetnem preteresu, kjer je napoved kazala celo nam dobro znani on-shore, smo lahko hitro začeli uživati v konkretnih bombah, ki do dodobra pretresle line-up, gledalce, komentatorje in on-line spremljevalce, v zadnjih dneh pa smo lahko uživali v cca-double overhead in dolgih stenah, ravno pravšnjih za dolge, kontinuirane power- in rail-to-rail linije najboljših..

Courtney Conlogue in `16 priredba onega znanega zimzelenega komada Buči, buči zdaj, ljubljanski zvon.

Kdo pa je zmagal? Pri deklicah je Courtney Conlogue premagala Sally F., in se tako povzpela na mesto vodilne, sledi ji Tyler Wright, Carissa Moore, Tati West, itd, celotno lestvico pa najdete tule.

Uredništvo je brez besed. Razen, da smo malček pojambrali, ker je voda tako hladna, da je za kopalke vendarle premraz. Courtney C. v akciji!

Pri fantih pa norija, že drugo tekmo zapored je zmagal hipijevsko nastrojeni Matty Wilkinson, ki se je v finalu srečal z Jordyjem Smithom. Lestvica skupnih točk pa se zaenkrat vzpenja takole, Matty W., Conner Coffin, Jordy Smith, Kolohe Andino, točen tek pa si lahko ogledate tule.

Ko smo videli številko, smo nehote zmrznili! Le kaj se rima na osem?!

Noro, kaj naj rečemo. Naj si bodi tekma na najbolj klasičnem, kar je lahko klasičnih desnih pointbreakov (brez konotacij do prvega filma ali katastrofe od sodobne 2015 izvedbe), ali bolj progresivno goldcoastarsko usmerjenem valu, letošnji nabor rajderjev in rajderk pošteno preseneča in prav vabi poglede, pa čeprav ob naši tretji jutranji uri, ko je akcija ponavadi še najbolj vroča.

Naslednja tekma bo hkrati zaključek, ali pa morda vrh avstralske noge tekmovanj, Margaret River Pro, Zahodna Avstralija. In le kdo ve, kaj bomo našli tam. No, vsaj če vzamemo za primer, da je to zaključek noge, kajti le kaj se res skriva, če je to – vrh?!

om