Surfanje

Surfanje

Surfanje je ena prvih aktivnosti, ki smo jo ljudje sprejeli kot prostočasno aktivnost. A to ne vsi ljudje našega planeta, temveč plemena polinezijskih otočij, katerih zanimanje za, in povezanost z oceanom je se danes predmet neverjetnih pripovedk, zgodb in mitov. Dolžina desk v tem “arhaičnem” obdobju je opredeljevala posameznikov položaj v otoški družbi. Tako so bile kraljevske deske najdaljše, danes bi bile nekje v dolžini “big gun” raket za največje valove v dolžini 11 čevljev in se kak palec čez, in se končale z nekakšnimi “bodyboardi” za svaljkane po trebuhih, kakršne so uporabljali npr. svinjski goniči in drugi pripadniki najnižjih kast otoških plemenskih združb.

Surf danes

Danes se je sodobno surfanje razširilo v mnogokratnosti svojih pojavnih oblik in zajema neverjetno pestro dinamiko oceanskih aktivnosti.
Surfanje, v širšem pomenu besede pomeni uporabo porivne sile vala v priobalnem, lomečem se delu oceana, kar angleška beseda surf sploh pomeni, ne glede na uporabo deske ali celo brez nje (surfamo tudi kar z lastnim telesom).

Surfanje v ožjem pomenu besede šele opisuje tisto, kar si predstavljamo z uporabo te besede. Surferja, ki s svojo surf desko, ki nonšalantno lahkotno jezdi skorajda neverjetne valove. Število različnih surf desk presega tudi najbolj bujno domišljijo mladih shaperjev desk in če hočemo samo opisati panoge razlikujemo toliko tipov desk, da je najbolje ostati pri najbolj temeljni definiciji: iz prvotne “surf deske” sta se danes razvila dva glavna tipa, longboard (pomol) in shortboard deska (shorty), občasno pa k tema prištejemo se fish deske, ki so kombinacija obojega, volumna velikih desk in sposobnosti manevriranja kratkih.

Tekmovalno surfanje

Svoje specifično poglavje pa predstavlja tekmovalno surfanje. Surferji, ki morajo v določenem, relativno kratkem časovnem roku odpeljati minimalno določeno število valov in na njih izpeljevati specifične manevre, ki najbolje udejanjajo sodniško idejo o fluidnosti, gracioznosti in tehnični zahtevnosti manevrov, kot ga tisti trenutek omogočajo stanje oceana in valovi tistega dne opisujejo tak tip surfanja, ki ga lahko se nadaljnje delimo na tekmovalno big wave surfanje in tekmovalno “navadno” surfanje.

Big Wave surfanje

Vsak surfer, ko sliši besedno zvezo “big wave” nehote vzdrgeta. Big wave surfanje je bilo se do nedavnega privilegij zmešanih pol-nomadskih skupin zmešanih surferjev z blazno zeljo odpeljati največji val, kar ga je nas ocean sposoben proizvest.
Razvoj osebnih vodnih vozil oz. vodnih skuterjev, kot so tudi laično poimenovani, pa je prinesel nesluten razvoj raziskovanja in jezdenja velikih valov, sprva z neverjetno ojačenimi surf deskami, katere so skupaj z jezdeci izstrelili med ogromne valove s pomočjo skuterjev.
A kmalu se je tudi ta trend obrnil in iskanje sožitja tudi z ogromnimi valovi je spet postalo domicil surferjev, katerih slovar desk in garaže zaobsegajo big wave gune taksnih ali drugačnih imen, oblik in števila smernikov.

  • Feb212001

    Šola surfanja – Surf Šola

    Surfanje izgleda zelo enostavno, ampak videz vara. Že samo priveslati ven čez peno je vse prej kot lahka naloga. Val se ti…

    Ujusansa
  • Mar212001

    Surfanje

    Kaj je surfanje? Danes je to že malo hecno razlagat ampak, ko smo začeli s surfanjem v Sloveniji smo morali…

    Ujusansa
  • Apr242001

    Surfanje

    Ujusansa
  • Dec062003

    Zimsko surfanje

    No ja ta blog sem zacel pisat ze ene sestkrat pa vsakic mi nekaj pokvari navdih…..zdej ko sem v susu…..pa…

    Ujusansa
  • Jan012006

    Surf Slovar

    Slovar večinoma angleških surferskih izrazov:

    Ujusansa

Oprema

Prva surf deska

Prva surf deska naj bo velika in debela. Tako ima vecji volumen in bolje plava. Je bolj stabilna in dopušča nekaj napak pri vstajanju, kratek in tanek surfboard pa nobene. Dolžine surf desk so vedno dane v ameriskih merskih enotah in napisane na spodnji strani surfa. Za hiter preračun si zapomni koliko meri ena inča (inch) in koliko en čevelj (feet):

1″ = 2,54cm
12×1″=1’= 30,5cm

Pazi tudi tole: 12 inč je en čevelj (12*1″=1′) in ne deset.

Fun Board

Surf deska za zacetnike. Dolga je med 7′ in 8’5. Je velika široka debela in zato zelo stabilna. Na Fun board -u vstaneš en-dva-tri. Fun board je narejen iz trpezne pene (bolj djabe) neobcutljive za udarce. Precej verjetno je, da bos s surfom nekajkrat zadel ob tla, kamen ali pa kakšno steno še preden boš prišel do vode in še nekajkrat v vodi. Tudi zato je primeren za začetnike.

Mini malibu

Surfboard Mini Malibu je nekaj med longboard -om in shortboard -om. V bistvu so to Fun Boardi, ki pa niso namenjeni samo učenju in so zato tanjši in narejeni iz clarkfoama, steklenih vlaken in poliestra (ali epoxyja itd…). Mini Malibu je dolg od 6’7 do 7’4″ – 7’6″. Zunanja plast (fiberglass) je debela nekaj milimetrov in precej občutljuva. Kot je rekel prodajalec, potem ko smo mu prinesl popravit že tretji razbit surf : “Surfboard is like a car, U crash U have damage”. Ker je voda mehka surf ni narejen za zaletavat, vsaka nesreca se konca z razbitim fiberglasom. Ko se vrhnja plast na kaksnem mestu sesuje, peno zalije voda in srf se znotraj zmoči, postane mehak in ščasoma ne plava več. Zato ga je treba popravit ali vsak zaflikat s selotejpom.

Shortboard oz. Performance Surfboard

Shortboard oziroma Performace surfboard je najen je enako kot zgoraj omenjeni Mini Malibu. Razlika je v dolžini, ki je nekje od 5’6″ do 7′ in pa v obliki. Performance surfboard je tanjši in špičast. Ko smo kot začetniki nekaj pogledovali proti tem surfom je stari prodajalec rekel, da so shortboard -i za tiste, ki so se rodili ob oceanu in surfajo že od rojstva in naj jih pustimo pri miru. Sedaj vemo, da je stari precej pretiraval, ne samo da furamo take surf deske ampak jih tudi sami delamo.

Longboard

Včasih je bila vecina surf desk takih, danes pa so longboard -i bolj redki. Dolgi so okoli od 9′ do 10′ in še naprej, zato je z njimi precej lažje ujeti val tako, da se surfer z longboardom zmeraj pripelje nekje z morja med surferje, ki čakajo, da bo val dobil večjo strmino.


Včasih, ko so bili surf deske lesene, so bili ti surfi tako tezki, da sta ga morala nesti dva. Na njih se da sprehajati gor in dol, iti stat cisto na nos, stil surfanja je čisto drugačen.

Big Gun

Surf deska za res velike valove se imenuje Big Gun. Big Gun je lahko dolg tudi toliko kot longboard, a ima drugačno obliko. Po obliki je Big Gun bolj podoben shortboardom. Torej špičast nos in pri Big Gunu tudi špičast rep. Veliki valovi se začnejo nekje pri 4 m višine, grejo pa vse do 15, 20 metrov, kjer modele na val potegnejo s jetski-jem.

Tow in surfboard

Z razvojem tow-in surfanja velikihj valov so se temu prilagodile tudi deske. Big Guni so dolgi zato, ker lahko surfer le s tako dolgo surf desko ujame velik val preden se ta zlomi. Če pa ti pri Tow-in surfanju pomaga val ujeti motor, potem potreba po dolgi surf deski odpade. Zato so tow in surf deske kratke, podobne navadnim shorboardom a precej težje, zaradi dodatnih plasti laminacije in zaradi dodatnih obtežitev, ki blažijo tresljaje pri velikih hitrostih surfanja.

Surfboard shaper

Za izdelavo surf desk ni potrebna neha huda strojna tehnika pač pa znanje, potrpežljivost, natančnost, izkušnje in čas. Precej modelov si jih zase dela kar doma, tako da obstaja vrsta malih delavnic kjer shaper-ji delajo surfe pod svojo znamko. Najbolj znani so kljub temu iz večjih tovarn Rusty, Quiksilver, Ripcurl a tudi iz tovarn, ki delajo samo surfe Al’Merrick, J.C. Hawai itd…Veliko surfov, ki ji vidič na valovih, ne pride iz velikih znanih tovarn, ampak prav iz takih delavnic.

Smernik ali Fin

še o finih oziroma smernikih. Smerniki pomagajo držati smer na valu, brez smernika bi se surf deka zapeljala samo po valu navzdol, težko pa bi se peljal postrani. Longboard ima en fin (tudi 3), shortboardi pa v glavnem 3, redkeje pa enega, dva. štiru ali celo pet.

Vrvica ali Leash

Leash je vrvica s katero si surf desko privežemo na nogo. Včasih so bili surfi brez vrvice in si moral po surf desko na obalo vsakič, ko si padel dol. To je tudi pomenilo, da so se surfi precej večkrat razbili na kakšnih skalah. še bolj nevarno pa je biti sredi morja brez surf deske in plavati na obalo med valovi in tokovi, saj te tok lahko mimogrede odplakne na odprto morje. Sedaj pa je tu leash, ki ga privezes na svojo zadnjo nogo. Daljši leash -i so za daljše surf dekse in manj nagužvane plaže, krajši pa za krajše surf deske in plaže, kjer je velika gužva. Splošno pravilo je, da naj bo leash dolg toliko kot surf.

  • Jan112002

    Surf deske – osnove

    Ujusansa
  • Jan112002

    Neoprenska obleka – osnove

    Ujusansa
  • Jul032002

    Wetsuit za nudl surfanje?

    Ujusansa
  • Jan272006

    Wetsuit guide

    Ujusansa
  • Apr102014

    Najem Surfov in Neoprenskih Oblek

    Ujusansa

Priprava in tehnika

The art of wave riding is a blend of total athleticism and the comprehension of the beauty and power of nature. Surfing is water sport, in which surfer or wave rider rides on the forward face of a moving wave, which is usually carrying the surfer towards the shore. Waves that are suitable for surfing are usually and primarily found in the ocean, but can also be found in lakes or in rivers in the form of standing wave or tidal bore. However, nowadays surfers can also ride artificial waves. We are riding waves with surfboard and power of our own hands. Surfing is also one of the few sports that create its own culture and lifestyle.


Since we don’t have right conditions for surfing in Slovenia it is quite impressive to have so many surfers in our country that are dedicated to sport and are willing to go to the end of the world to ride good waves.

First thing, noticing when learning how to surf is that surfing is not as easy as it may seem. Learning to surf is quite time-consuming process. But it is always fun. Moreover, not only of the techniques necessary to win quite a lot of other knowledge that helps us to more safe movement in the ocean, choosing the right conditions, knowledge of the weather, etc …

  • Jul152006

    Surf šola – popoln vodič za začetnike

    Ujusansa
  • Oct072008

    Psihološka priprava v surfanju

    Ujusansa
  • Jul062009

    SurfFit: predsurfaska telovadba z Jernejem

    Ujusansa

Surf spoti

The art of wave riding is a blend of total athleticism and the comprehension of the beauty and power of nature. Surfing is water sport, in which surfer or wave rider rides on the forward face of a moving wave, which is usually carrying the surfer towards the shore. Waves that are suitable for surfing are usually and primarily found in the ocean, but can also be found in lakes or in rivers in the form of standing wave or tidal bore. However, nowadays surfers can also ride artificial waves. We are riding waves with surfboard and power of our own hands. Surfing is also one of the few sports that create its own culture and lifestyle.


Since we don’t have right conditions for surfing in Slovenia it is quite impressive to have so many surfers in our country that are dedicated to sport and are willing to go to the end of the world to ride good waves.

First thing, noticing when learning how to surf is that surfing is not as easy as it may seem. Learning to surf is quite time-consuming process. But it is always fun. Moreover, not only of the techniques necessary to win quite a lot of other knowledge that helps us to more safe movement in the ocean, choosing the right conditions, knowledge of the weather, etc …

  • Mar292001

    Jesolo

    Ujusansa
  • Aug242001

    Surfanje Na Baliju – Bali Surf Guide

    Ujusansa
  • Oct202002

    Stoječi val na Savi?!

    Ujusansa
  • Feb092006

    Piran (SLO)

    Ujusansa
  • Feb092006

    Gradež (ITA)

    Ujusansa

Vreme in valovi

Vreme je pomemben element za planet in za surferje. Laično govorimo o vremenu vsakič ko pogledamo v nebo, meteorologi so premikanje globalnih in lokalnih zračnih mas označili kot vreme, ki je trenutno lokalno stanje ozračja. Podnebje so vremenske značilnosti nad nekim krajem v določenem časovnem obdobju. Ozračje oz. atmosfera pa je celoten zračni pas, ki se razteza v višino do, npr. zadnja plast ali eksosfera se širi od 700 do 10 000 km v višino. Nas pa najbolj zanima troposfera, raztezajoča od 0 m pa do 12 000 m (ali 7 milj) v višino, v kateri se dogajajo vsi za nas zanimivi podnebni fenomeni.

Jetstreami

Jetstreami so en od mnogih nebesnih fenomenov. To so izjemno zgoščene zračne mase, ki, podobno kot oceanski tok v oceanu, tečejo tik pod robom troposfere. Jedro jetstreamov je veter, ki se vrtinci v središču in hkrati okoli svoje vzdolžne osi tudi do 160km/h in pojenja, dlje kot smo od sredine, bolj. Celoten zračni tok pa se premika nekaj počasneje, okoli 100km/h.

Cikloni, hurikani, monsuni

Medtem ko vsa ostala populacija začne skrivoma pogledovati v nebo in jamrati ko slišijo taksna vremenska poročila, surferji vsakič, ko vidimo napoved za kaj takega poskočimo od navdušenja. Valovi prihajajo.

En od teh, nam tako izjemno zanimivih fenomenov so ogromni zračni vrtinci, ki se rojevajo nad oceani in so po različnih koncih sveta poimenovani različno in jih tako poznamo kot ciklone, hurikane, uragane, monsune, kopenska različica le-teh poimenovana tornado, na našem Jadranu pa poznamo mikro-obliko, trombe ali pijavice.

Cikloni se rojevajo v toplih vodah “Hadleyeve celice” ali ekvatorijalnega pasu in se premikajo od leve proti desni na S polobli in obratno na J zemeljski polobli. Načeloma te vrtinci ostajajo le v ekvatorialnem pasu, a včasih pobegnejo in vstopijo v srednje pasovne širine “Ferrelove celice”, kjer povzročijo pravo meteorološko zdraho in stalo, ko zajadrajo čez Severno morje proti nemškim obalam. So glavni tvorec oceanskih valov, ki ga imenujemo groundswell.


Vremenske fronte so glavni dejavnik valov v naši, srednji zračni celici. Vremenska fronta je meja med dvema zračnima masama različnih gostot. Označene so z rdečimi trikotniki in modrimi polkrogi, z vijolično barvo pa označujemo okludirane fronte. Na ta način razlikujemo tople, rdeče in hladne, modre fronte. Znanilec hladnih front so nevihte in nalivi, toplih pa kontinuirano deževje oz. stratiformna faza razvoja fronte, ter megla.

Hladne fronte se premikajo z zahoda proti vzhodu in tople proti S polu, ko se pa fronta ustavi oz. postane stacionarna, fronta počasi degenerira v “zračno mejo”, ki ločuje različne gostote zračnih mas in različnih hitrosti vetra. To linijo angleška terminologija imenuje shearline in je najbolj pogosto doživimo nad oceani.

V začetku 21.stoletja so ugotovili, da obstaja korelacija med jetstreami in frontami. Jetstreame na vrhu vedno spremlja fronta na dnu, ki se lahko nahaja ali na čelu ali repu jetstreama.

Veter

Kot veter označujemo vsako premikanje plinov na veliki ravni, tudi medplanetarni (npr. sončni veter). Na Zemlji pa lahko merimo premikanje, gostoto, relativno vlažnost in hitrost zraka, kar tvori veter, meteorolosko pa je določen kot moč in smer pihanja vetra.

Vetrove v grobem delimo na dva tipa vetrov. Razlikujemo globalne vetrove in lokalne vetrove. Prvi nastanejo zaradi različne absorbcije sončne energije, v obliki toplote, med različnimi zemeljskimi klimatskimi zonami, t.i. toplotni diferencial med ekvatorjem in poloma ter vrtilni moment Zemlje, poimenovan Coriolis efekt. Lokalni vetrovi pa nastanejo zaradi področij različnega pritiska v atmosferi na lokalnem podrocju. Lokalni vetrovi so napisani na Rožah vetrov posameznih področij in pri nas to izgleda takole: roža vetrov.

Na podlagi rože vetrov se lahko primerno pripravimo na veter, ki bo pihal. Na primer v primeru severovzhodnega vetra na Slovenskem primorju lahko pričakujemo burjo, se pravi močne sunkovite udare priobalnega vetra, južni vetrovi pa pihajo bolj enakomerno, kontinuirano in se lahko razširijo vzdolž večjih vodnih površin.

  • Feb222006

    Valovi

    Kaj so valovi, kako nastanejo valovi, zakaj nastanejo valovi, kje nastanejo valovi, kakšne valove poznamo. Osnovne informacije o valovih za surferje.…

    Ujusansa
  • Mar272006

    Hitrost vetra in Beaufortova lestvica

    Sir Francis Beaufort je svoje lestvice za hitrost vetra razvil leta 1806 in so še danes osnova za veliko, predvsem…

    Ujusansa
  • Mar302006

    Vetrovi na Jadranu

    Veter na Jadranskem morju Kaj je sploh veter? Veter nastane zaradi razlike v zračnih pritiskih zaradi katerih se začnejo zračne…

    Ujusansa
  • May282010

    Dolgoročna napoved za Atlantik

    Malce poslastice za vse že prijavljene v USK Španija, NOAA (a se spomnimo, Dan po jutrišnjem, hehe) je izdala (pred)sezonsko…

    Ujusansa
  • Dec242014

    Kaj se zgodi pozimi? Veliki valovi!

    Zima je zloglasno obdobje za lovljenje velikih valov. Seveda, poleti bi odplavilo še pol plaže gledalcev, tako da bi deli…

    Ujusansa

Surfari

Surfari je surfersko popotovanje po plažah v lovu za valovi in to so zgodbe slovenskih surferjev iz teh popotovanj. Lahko pošlješ tudi svojo! Za dušo in možgane pa je zbirka vseh ostalih surferskih zgodb, zanimivosti, recenzij filmov in knjig, domišlije in ostalega.


Since we don’t have right conditions for surfing in Slovenia it is quite impressive to have so many surfers in our country that are dedicated to sport and are willing to go to the end of the world to ride good waves.

First thing, noticing when learning how to surf is that surfing is not as easy as it may seem. Learning to surf is quite time-consuming process. But it is always fun. Moreover, not only of the techniques necessary to win quite a lot of other knowledge that helps us to more safe movement in the ocean, choosing the right conditions, knowledge of the weather, etc …

  • Jan082006

    Biarritz, junij 1997

    KJE? Oba kraja lezita ob Atlantskem oceanu, južno od pristanišča Bayonne, blizu španske meje in sta najbolj znan center Francoskega…

    Ujusansa
  • Feb092006

    R56 – surfari po Portugalski

    Štirje modeli z enim majhnim avtom z vso surfersko opremo in zalogami hrane za en mesec na Portuglasko. Kaj bi…

    Ujusansa
  • Feb092006

    Surfing Italija

    Surf scena v Italiji se je zacela razvijati v osemdesetih letih. Krivec za to je film, ki je takrat prisel…

    Ujusansa
  • Feb092006

    Biarritz II

    Mesec surfanja v Franciji in mesec bolečih rok ali kako smo se prvič odpravili za en mesec v Francijo in…

    Ujusansa
  • Feb092006

    Sveti Diego in Svetri Frisco

    Moje bivanje na West coast-u je trajalo samo kakih 10 dni, valovi pa so bili taki kot v posušenem močvirju…

    Ujusansa