Slabe novice za Pacifiško regijo

Pacifiški ocean je z vsem svojim mnoštvom otoških skupin in ogromnih oceanskih planjav za surferje najbolj obljubljeno igrišče in stvar raziskovanja. Konec koncev je surfanje tam vzniknilo in se tekom stoletij tudi razširilo zdaj že na skoraj cel svet. A v zadnjem mesecu smo lahko prebrali čuda novic, ki lahko pomenijo zelo slabe obete za to regijo.

Pacifiški ocean je največji od vseh oceanskih enot. Kvadratura te ogromne vodne površine je 165, 25 milijona kv.km in kot vodna regija zavzema 46% odstotkov celotne zemeljske hidrosfere in je hkrati po velikosti malenkost večji od celotne površine, ki je na našem planetu bolj ali manj prehodna. Večji je torej od vsega zemeljskega kopnega.

Ekvator deli Pacifik na svoj severni in južni del z vsemi pripadajočimi tokovi in morji, izjema so le Galapaški in Gilbertovi otoki, ki kljub životarjenju sredi ekvatorja spadajo v južni Pacifik.

Ogromno površino, ki obliva mnoštvo otokov in kontinentov, še pomembnejše pa tisoče odličnih surf spotov pa čaka negotova prihodnost. Daljnjega leta 2011 se je sprožil tsunami pri Japonski in povzročil ogromne poškodbe in bolj-kot-ne obliteracijo Fukušimskega reaktorskega sistema. A kljub velikim žrtvam in nastali škodi so situacijo v Fukushimi bolj ali manj spravili pod kontrolo, jedrske palice so začeli hladiti z vodo in v kratkih 40 letih pričakujejo, da se bo situacija tam popolnoma pomirila.

Pred kratkim pa so začele počasi pritekati novice in poročila, kako ta radioaktivna voda, shranjena v cisternah pri okolici reaktorja pronica skozi podtalnico v ocean. Natančno oceno kolikšna količina radioaktivne vode se izliva v podtalnico je skoraj nemogoče podati. V zadnjem mesecu so neodvisni strokovnjaki objavili novico, da je številka, ki so jo je izdale japonske oblasti mnogo prenizka. Do pred kratkim so japonska elektro podjetja in oblasti zanikale večje izpustke radioaktivne vode, pred parimi dnevi pa so potrdili tudi v TEPCU, da se je vsaj v enkratnem izpustku izlilo 300 ton radioaktivne vode. Nekateri viri pa trdijo da je to kar dnevna količina pronicane radioaktivne vode v podtalnico.

Kaj pa to pomeni za zdravje ljudi v regiji? Dr. Ken Buesseler z oceanografskega inštituta Woods Hole, ki je pregledal vode v okolici Fukushime pravi, da nekatere radioaktivne elemente, kot npr. cezij, zemlja dosti uspešno prefiltrira, izotop stroncij-90 je pa dosti bolj pronicljiv in se velike količine uspešno premaknejo skozi zemeljske plasti do podtalnice in naprej v morje, kjer bodo intenzivneje ožarčili pacifiško morsko prehrambeno verigo, kar predstavlja večji rizik za zdravje prebivalstva obpacifiških in drugih držav, kjer je poudarek na (zdravi?!) morski hrani.

Dr.Buesseler dodaja, da je jakost radioaktivnih izpustkov cezija med desetino in tretjino radioaktivnega izpusta v Černobilu ter morda četrtina sevanja, ki je nastalo s testi atomskih bomb v letih 1950 and 1960.

Klikni na sliko za začetek simulacije.

Mendarodni pacifiški raziskovalni center Univerze na Havajih je objavil simulatijo razpršitve radioaktivnih ostankov čez Pacifik. Vprašanja, če se bodo ribe, ki jih imamo v hladilniku svetile tudi, če ne odpiramo vratc, pa si raje ne zastavimo. Te ribe v hladilniku.

om