Atlantska jesenska dinamika

Dogajanje na Atlantiku je letos blazno pestro. Pri opazovanju gibanja neviht, neurij in celega šmorna nebeškega meteorološkega izrazja smo lahko do zdaj opazili dvoje (vsaj dvoje, če je kdo opazil še kaj naj pošlje, dopišemo!) zadevščin.

  Medtem ko evropsko, vzhodno stran že zgodaj zadevajo močne atlantske ekstra-tropske nevihte, prihajajoče s severo-zahodnega konca, kot jih prducka stari oča Atlantcus in poleg besnega surfanja po vseh mogočih spotih na naši (evropski) strani okeana omogoča, lej ti zlomka, tudi raznorazne usekane razprtije tipa “Ali je Nazare sploh proper big wave spot ali ne!?”, je nam zahodna stran, to je, ameriška vzhodna obala in konci južneje od nje, Florida, Karibi in njih otoštvo in obalje zelo, zelo mirno. Mirno skorajda kot (ne-)tresoče se glasilke pri (ne-)cingljanju “R“-ja pujska iz risanke, ki reče:”Be vewy, vewy qui(w)et!”. Kaj se tu dogaja!?

Nevihta Sv.Judeža, ali ciklon Kristjan, ali ciklon Karmen in za na konec, eno od imen je bilo tudi Burkhart. 28.10.2013 nad Veliko Britanijo.

Po težkem preteklem obdobju zadnjih let, ko je območje Karibov in Ameriška vzhodno-južna obala doživljala udarce supervremenenskih nestabilnosti, od New Orleanasa v letu 2006 pa vse do lanskoletne Sandy, ki je opustošila dobršen kos vzhodne obale ZDA, do zmernejših neviht, ki vmes vsakoletno mesorežejo otočje Karibskih voda. A letos se ne dogaja nič. Ravno obratno kot na naših koncih, kjer lahko spremljamo skoraj tedenske razvoje precej močnih vremenskih depresij, ki so, kot je bila nedavna nevihta Sv.Pavla, opa … Svetega Judeža oz. St.Jude storm, kot so jo poimenovali na Britanskem otočju, katerega je še najbolj prizadela, pri čemer je imela ta nevihta St.Jude (ali Judeža?) celo, prav primerno za Britansko otočje, tudi kraljevski pridevnik “hurikansko-” močna nevihta.

ekstratropska ciklonska avtocesta. Na J koncu severne hemisfere se formirajo od desne proti levi in na S obratno, od leve proti desni. V J hemisferi je pa ravno obratno glede na vse.

foto:Wiki

Po kratkem guglanju vidimo, da sta dva dejavnika, ki močno vplivata na razvoj in trajanje takih neviht, poimenovanih tudi (ekstra-)tropski cikloni, če nevihte dosežejo določeno jakost vetra in se s tem uvrstijo kot ciklon 1.kategorije na Saffir-Simpsonovi lestvici nevihtoslovja. Aja, dva dejavnika. No, en je seveda Zalivski tok (gulfstream) za tropske ciklone, drugi pa vdiranje hladne zračne mase iz polarne celice za ekstra-tropske, visoko na hladnem severu Sveta. In tako opazimo, da letos nevihte z juga, tropske (!) depresije, prav posebej redko in počasi lezejo, saj je bila v nasprotju s prejšnjeletnim povprečjem do 7 močnejših neurij, ki so že konkretno poimenovane hurikani in okoli 15-20 manjših, letos le dve nevihti(ci), poimenovani Ciklondžija 1. kategorije, pa še te dve sta bili zelo kratkotrajni, kar je prvič od leta 1968, kot najdemo statistike na eterično-širokem spletu, še širšem kot ocean, da je tako mila jesen na onih koncih … !?

Medtem, ko pa pri nam ropota. Hurikanska nevihta Sv.Judeža, ki se je formirala pozno, glede na zemljepisno širino. Rodila se je visoko na severu in kot vidimo, vsaj po dogajanju v tem času, ko je temperaturni gradient še najbolj variabilen med hladom in toploto in preden se začne tudi resna in hladna zima, ta nevihta ni bila zadnja, ki je/bo udarila čez evropski podkontinent.

om